Žan Košir: Z zmagama sem si olajšal konec sezone

Žan Košir je prvi slovenski deskar, ki mu je uspelo osvojiti zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. To si je zagotovil z dvema zmagama na Japonskem. V letošnji sezoni je na vseh sedmih tekmah svetovnega pokala stal na zmagovalnih stopničkah, trikrat na najvišji. Tudi na svetovnem prvenstvu ni popustil, saj je postal svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu. Čeprav je dosegel skoraj vse, je odločen, da bo kariero nadaljeval vsaj do leta 2018.

Z drugo zmago na Japonskem ste postali prvi slovenski deskar z zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. To je bil tudi vaš cilj pred sezono … To je cilj v novem olimpijskem ciklusu, ne samo za letošnjo sezono. V moji glavi je to najtežje dosegljiv cilj, zato je bil velik izziv in mi toliko več pomeni. Pred začetkom sezone se nisem nadejal, da mi bo uspelo že letos, saj v pripravah ni šlo vse, kot bi si želel. Če se spomnim za nazaj, je bil vstop v sezono zelo negotov, imel sem mešane občutke, a zdi se, da me občutki včasih zavajajo. Vedel pa sem, da sem izpolnjeval svoj načrt, ničesar nisem izpustil.

Letos ste postavili kar nekaj mejnikov. Tudi sam sem že obdelal nekaj podatkov in to ugotovil. Prvič sem zmagal v veleslalomu, prvič osvojil v eni sezoni tisoč točk na lestvici FIS, vse globuse … Zelo veliko dosežkov naenkrat. Bila je priložnost in želel sem iz tega potegniti čim več.

Ste izjemno konstantni, prav na vseh letošnjih tekmah svetovnega pokala ste stali na stopničkah. Kako vam to uspeva? Za doseganje konstantnih dosežkov sem se kalil zadnji dve leti. Dvakrat sem bil že blizu zmage v skupnem seštevku, a mi ni uspelo. S tem sem se veliko naučil. Spoznal sem, kakšni so občutki, če nosiš majico vodilnega v skupnem seštevku, in kaj se ti podi po glavi. Takrat sem delal osnovnošolske napake, kot v soboto Vic Wild, ko je imel prvič majico vodilnega v veleslalomu, pa je odstopil že v kvalifikacijah. Jaz sem to že preživel, tako da mi je bilo zdaj preprosto lažje.

Po izjemno uspešnem prvem delu sezone ste se po krajšem tekmovalnem premoru vrnili še bolj naostreni … Po zadnji tekmi pred japonsko turnejo sem imel dva tedna, ki sem ju kar najbolj izkoristil. Naredil sem osem treningov na snegu, a po drugi strani sem bil tudi zelo zaposlen z drugimi stvarmi. Nisem imel niti pet minut časa. Imel sem veliko sestankov za prihodnje sezone, izpit v šoli, saj moram do konca meseca prijaviti diplomo. Zaposlen sem bil noč in dan. Moral sem malo zbežati od doma, saj bi sicer glava pregorela. Nisem se posvečal le deskanju.

Kljub temu ste na Japonskem osvojili kar dve zmagi. Kaj je bil ključ do uspeha? Že pred odhodom sem se z japonskim tekmovalcem Kentarom Jošioko, ki živi blizu prizorišča, dogovoril, da se pred tekmo priključim njegovi ekipi. Skupaj sva naredila dva treninga, na voljo mi je bil njegov fizioterapevt, dal mi je vse, kar sem potreboval. Brez njegove pomoči bi mi težko uspelo. In ob vsem tem sem imel občutek, da je neizmerno vesel, da mi lahko naredi to uslugo. Neštetokrat me je fotografiral.

Tekmi na Japonskem sta se v svetovni pokal vrnili po nekaj letih premora. Vam očitno to ustreza? Japonska mi je očitno usojena. Z zmagama sem si olajšal konec sezone. Tudi izvedba tekme je bila odlična, kar zadeva sneg, pa ni bilo ravno idealno. Organizatorji so zagnani, sodeluje veliko ljudi in tudi gledalcev je bilo veliko. Zame se je res vse izšlo odlično.

Bi si želeli, da bi tak uspeh dosegli kje bližje doma, kjer bi vas spremljali tudi vaši zvesti navijači? Ne moti me, da se je to zgodilo na Japonskem, si pa želim – in o tem se že pogovarjamo – da bi po končani sezoni pripravili tekmo na Krvavcu, ki bi bila namenjena navijačem. Tam bi se dobili vsi ljubitelji deskanja, nazdravili in končali zgodbo v domačem vzdušju. Časa za slavje pred koncem sezone zagotovo ne bo.

Do konca sezone je še nekaj tekem, vam bo uspelo po že osvojeni skupni zmagi ohraniti zbranost? Res sem izpolnil vse letošnje cilje in priznam, da mi je z zadnjo zmago "vse padlo dol". Trenutno sem tudi zelo utrujen. Danes sem se zbudil že sredi noči in nisem več mogel zaspati. Vseeno upam, da se bom že do prihodnje tekme v Moskvi zbral, saj želim sezono končati v slogu.

Če mi je do zdaj uspel niz uvrstitev na stopničke, bi bilo lepo, da bi ga izpeljal do konca, čeprav je ravno mestna tekma v Moskvi loterija. Umetna konstrukcija in navadno slab sneg poskrbita za hitre napake.

Ste razmišljali, da bi kakšno tekmo izpustili? Že med tekmo so se mi porajale ideje, da bi šel na zadnjo tekmo z avtobusom navijačev. V ciljem prostoru bi spekli čevapčiče in si ogledali tekmo. Po tem bi vzel globus in se odpeljal domov (smeh). A že iz spoštovanja do drugih tekmovalcev bom sezono izpeljal do konca, na nobeni tekmi se ne bom pustil kar tako premagati.

V deskanju na snegu ste osvojili skoraj vse. Imate medalji z olimpijskih iger, eno s svetovnega prvenstva, zdaj pa še zmago v skupnem seštevku. Kako se počutite zdaj, ko je vse to v vaših rokah? Sam sebi sem zastavil visoke cilje in vsakič, ko sem stiskal zobe, sem verjel, da se bo enkrat obrestovalo. V moji glavi je bilo zamišljeno, da se to mora zgoditi, in težko si predstavljam, da mi ne bi uspelo. Najbrž bi se mi zmešalo.

Uspeh na olimpijskih igrah je bil nujen, saj je bila to odskočna deska, da sem tudi finančno lahko nadaljeval na tako visoki ravni. Medalja na svetovnem prvenstvu in skupna zmaga pa sta bili v načrtu enkrat v obdobju do leta 2018. Zdaj ko mi je uspelo, sem naredil kljukico in to je to. Nobenih posebnih občutkov.

Kakšni so načrti za naprej? Trenutno imam tako nespočito glavo, da težko povem karkoli pametnega. Rezultatsko sem se za zdaj zadovoljil, tudi finančne razmere imam do leta 2018 skoraj rešene.

Ker se zavedam, da imam velik vpliv na mlajše, sem si zadal cilj, da bi zgolj za lastno zadovoljstvo promoviral deskanje med mlajšimi generacijami. Čutim to dolžnost in prav zdaj se pojavlja možnost sodelovanja v projektu, ki bi bil namenjen prav temu.