Ponedeljek, 13. 2. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Portret svetovne prvakinje Ilke Štuhec
Trmasta Štajerka, ki zna zdaj tudi vzeti, kar ji je ponujeno
Ko je Ilka Štuhec pred devetimi leti postala mladinska svetovna prvakinja v smuku, so bila pričakovanja o podobnem podvigu tudi v članski konkurenci povsem realna. A od takrat do nedelje, ko je v St. Moritzu resnično stopila na najvišjo stopničko, je prehodila trnovo pot, ki jo je skupaj z mamo zaznamovala za vse življenje.
Svetovna prvakinja
Še pred dvema mesecema in pol je bila Ilka Štuhec kot smučarka brez ene same uvrstitve na stopničke za zmagovalke v svetovnem pokalu, brez kolajn na velikih tekmovanjih in z že dopolnjenimi 26 leti že lep čas neupravičena do statusa tiste, katere največji zaveznik je čas. Njena generacija je namreč že več let vladala smučarski karavani, tudi s smučarkami, ki jih je Ilka v mlajših kategorijah gladko premagovala.
Danes Ilka Štuhec ni le najboljša slovenska smučarka, temveč sveža svetovna prvakinja v smuku, zmagovalka petih tekem svetovnega pokala in vodilna v smukaškem seštevku svetovnega pokala z odprto potjo do malega kristalnega globusa, ki ga v Slovenijo v najhitrejši disciplini ni prinesel še noben smučar.
Ona je verjela. Ona je vedela.
"Vedno sem verjela," na rezultatski zasuk z zanjo značilnim skomigom z rameni, ki ga kot po pravilu dopolni z mladostniškim hihitanjem, od katerega se tudi po slovesu od najstniških let ni ločila, odgovarja Štajerka. A čeprav njeni javni nastopi nemalokrat vključujejo kopico stalnih besednih zvez ter kratkih in pričakovanih odgovorov, bližje resnici v tem primeru ne bi mogla biti.
Več kot le mati in hči.
Le oseba, ki verjame v dosegljivost najvišje zastavljenih ciljev, je sposobna in zmožna tolikokrat stisniti zobe ali pa se podati po krepko daljši poti. Ilka je morala na to v družbi mame Darje Črno stopiti večkrat, zato je njuno zadovoljstvo v zadnjih tednih še toliko bolj razumljivo.
Bolečina, odrekanja …
Trenutek, ki je dodobra upočasnil Ilkin meteorski vzpon, se je po uspehih v mlajših kategorijah in prvih točkah v svetovnem pokalu zgodil poleti leta 2008 na treningih v Čilu. "Ne bi smela tja. Bila sem proti," se spominja mama Darja. A je šla in se po padcu vrnila s hudo poškodovanim kolenom. Za nameček je med vračanjem Štuhčeva ostala brez reprezentančne podpore, poleg tega pa so se zdravstvene težave kljub nekaj rezultatskim vzponom še ponavljale.
Mama Darja je v najtežjih trenutkih, daleč od oči javnosti, ki je tedaj pozornost namenjala predvsem nizanju uspehov Tine Maze, že pomislila, da vse skupaj nima pravega smisla. Da bi bilo bolje odnehati. A ker je čutila Ilkino neizmerno željo, podkrepljeno s štajersko trmo, je hčerki sledila. Za to so bila potrebna številna odrekanja, zadolževanja … Vse v upanju, da bo prišel dan, ko bo vse poplačano.
Nasmiha se ji dvojna smukaška krona: zlata kolajna na SP in mali globus.
Šampionska sestavljanka
Z železno voljo in družinsko iznajdljivostjo se je Ilka prebila do visoke mednarodne ravni, a medtem ko so njene vrstnice že začele posegati po najvišjih mestih, ona ni našla vzvoda za zadnji preboj. Vse do pretekle sezone, v kateri jo je skorajda popolna reprezentančna preusmeritev v slalom in veleslalom prisilila v odcepitev.
Navdih je našla v samostojni ekipi, z mamo v vlogi serviserke in vodje, trenerjem Gregorjem Koštomajem, ki je po več letih v Bolgariji iskal domači izziv, ter prijateljico iz otroških let in diplomirano kineziologinjo Anjo Šešum, s katero sta hitro našli skupni jezik.
Vrnitev odpisane
Na preboj, s katerim bi lažje plačevala tudi denarne dolgove, je sama pri sebi upala že v pretekli zimi, a se je, kot je pozneje priznala, preveč ubadala z nujnostjo uspeha. Sezono napredka je tako sprejela kot dobro osnovo, zamenjala opremljevalca smuči in se ob pomoči moške reprezentance lotila svojih najbolj dovršenih priprav.
"Vražje hitra je," so nam že poleti namigovali smukači. Potrditev je prišla že na prvi smukaški tekmi sezone, ki jo je končala na najvišji stopnički. Dan zatem je z drugo zmago potrdila, da še zdaleč ne gre za muho enodnevnico, v podobnem slogu pa nato nadaljevala tudi v Evropi.
21. kolajna za slovensko smučanje
Zdaj vzame, kar ji je ponujeno
Na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu je Ilka dokazala tudi, da se je sposobna spopadati z največjimi pritiski in se hitro pobirati po spodrsljajih. Pred smukom je kljub kombinacijskemu odstopu in superveleslalomskemu odmiku od najvišjih mest, kjer se je ujela v zanko tehnične zahtevnosti, veljala za absolutno prvo favoritinjo, tako močno, da je bila sama sebi največja tekmica. Izzivu je bila kos.
S tem se je dokončno otresla vloge "večne nekdanje mladinske prvakinje", ki zna zobe pokazati le na določenih terenih in v napadih iz ozadja. Zdaj tudi v očeh najzahtevnejše strokovne javnosti velja za prefinjeno smukaško drsalko s čarobno mehkobo v kolenih, za fizično čvrsto smučarko in predvsem neustrašno napadalko, ki zna vzeti, kar ji je ponujeno.
9