Tina Maze: Ko prehitiš Lindsey Vonn in utišaš Američane …

Smučarska pravljica Tine Maze se je nadaljevala tudi na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku. V ameriškem poglavju sta zapisani dve zlati kolajni (smuk in alpska kombinacija) ter ena srebrna (superveleslalom) s prizvokom zmage nad veliko tekmico Lindsey Vonn. Posledično veličastni opus najboljše slovenske alpske smučarke vseh časov vključuje že 13 kolajn z največjih tekmovanj. Te dopolnjuje tudi odličnost v svetovnem pokalu, v katerem je 31-letna Črnjanka leta 2013 osvojila veliki kristalni globus. Zdaj ne skriva, da bo odločno napadla še drugega.

Na kaj ste ob pogledu na nove tri kolajne najbolj ponosni? Dokler sem imela dovolj energije, sem bila odlična. Posledično sem prav gotovo najbolj ponosna na prvi teden svetovnega prvenstva. Že v superveleslalomu sem v težkih in zahtevnih pogojih smučala odlično. V spominu mi je ostal predvsem trenutek, ko sem prišla v cilj in prehitela vodilno favoritinjo Lindsey Vonn. Ciljna arena je takrat popolnoma utihnila. Sprva niti nisem vedela, kaj se dogaja. Doživeti tisti trenutek je nekaj neprecenljivega. Ko premagaš veliko tekmico in popolnoma utišaš ameriško občinstvo … Nepozabno! Sledil je smuk na zahtevni progi, morda celo najtežji od vseh. A sem jo osvojila. Tega sem zelo vesela. To sem unovčila tudi v kombinaciji.

Vonnova je pravzaprav vaša večna motivacijska ''hrana''. Dolgo ste za eno od največjih zmag v karieri ocenjevali veleslalomski skok na vrh v Aspnu leta 2012. Verjetno so utrinki iz Beaver Creeka še bolj dragoceni? Da. Ne pozabite, da mi je Lindsey pred odhodom na svetovno prvenstvo prizadejala kar nekaj krepkih udarcev. Nisem ji želela ostati dolžna. Le kje se ponuja lepša priložnost kot pa prav na svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku. Na športni ravni je najino rivalstvo nekaj posebnega. Zanimivo je zame, zanimivo je zanjo in prav gotovo tudi za spremljevalce. No, tudi Lindsey mora kdaj sprejeti kakšen udarec. Vendarle ne more vseskozi le zmagovati.

Je ta zmagovalna miselnost tudi svojevrsten življenjski vzorec, ki vas bo spremljal po tekmovalni upokojitvi? Iskreno upam, da po smučarski karieri ne bom tako zelo tekmovalna, saj utegne biti to moteče. Bojim pa se, da imam to v krvi. Takšna sem že od malih nog. Vedno sem se rada primerjala, če je bilo treba, tudi s fanti. Priznam, sem človek, ki vedno stremi k zmagam. Po eni strani je to smešno, a na takšen način pač živim.

Ste tako tekmovalni tudi v partnerski zvezi? Hm … Zdi se mi, da tudi na tisti ravni ohranjam to tekmovalnost. Ha, ha …

Tekmovalnost se zrcali tudi v razočaranjih. Po treh kolajnah je težko iskati slabe trenutke svetovnega prvenstva. Vseeno pa ni skrivnost, da ste si srčno želeli okrog vratu prejeti še slalomsko kolajno, pravzaprav edino manjkajočo na velikih tekmovanjih. Je ta vlak zdaj odpeljal? Če bi želela osvojiti slalomsko odličje, bi se verjetno morala odločiti le za eno ali dve disciplini. Bojim se, da je ob nastopanju v vseh disciplinah slalomski boj izgubljen ali predan že pred štartom. No, Andrea Massi se ne strinja. Sama pa najbolj čutim svoje telo. Tudi tokrat je bilo utrujeno. Poleg tega smo tekmovali na visoki nadmorski višini. Težko je razumeti ta sneg in se odločiti za pravo pripravo smuči. Če bi nastopala le v slalomu, bi se v vseh teh pogledih lahko bistveno bolje pripravila. Tako pa …

A vseeno … Že šesto zaporedno veliko tekmovanje, kamor prištevamo svetovna prvenstva in olimpijske igre, ste sklenili z bolj žlahtnim naborom kolajn kot predhodno. Zelo preprosto vprašanje: kako vam to uspe? Vse od ustanovitve samostojne ekipe sem se spremenila do te mere, da so postala največja tekmovanja zame največji izziv, pravi vrhunec sezone in drug svet. Kot bi se nek ritem prekinil, sama pa bi se povsem na novo zbrala. Jasno, predpogoj je dobra pripravljenost. Ko se ta združi z maksimalno osredotočenostjo, so mogoči takšni rezultati. Priznam, ritem je ubijajoč. Tokrat je bilo to zaradi visoke nadmorske višine še toliko bolj izrazito. Predvsem v slalomu me preprosto ni bilo.

Govorite o popolni osredotočenosti na dva tekmovalna tedna. Je lahko stranski učinek tovrstnega pristopa izpraznjenost po zadnji tekmi, ki se nato pozna pri vrnitvi v svetovni pokal? Gre le za umik v popolnoma nov svet, življenje v novi sferi, kjer imajo tekme in kolajne drugačen pomen. Počitnice, ki niso prave počitnice. Intermezzo sredi divjega ritma svetovnega pokala. Glava si v tem času odpočije od svetovnega pokala. Zdaj se želim vrniti.

Strah pred ponovitvijo prejšnje sezone, ko ste se po dveh zlatih olimpijskih kolajnah v Sočiju izgubili, je torej odveč? Pretekla sezona je bila zelo stresna. Tudi po koncu olimpijskih iger sem smučala dobro, a naporov preprosto nisem zdržala. Tokrat me veliko tekmovanje kljub utrujenosti ni popolnoma izpraznilo. Potrebujem regeneracijo, nato bom znova pripravljena na nove izzive. V svetovnem pokalu imam lepo prednost. Z mojo ravnjo smučanja ne bi smela imeti težav pri sledenju začrtani poti.

Tudi zaradi dejstva, da se sezona nadaljuje v Mariboru? Mariborska Zlata lisica je zame vedno velik izziv. Tokrat prihaja v pravem trenutku. Pričakujem veliko število navijačev, ki mi bodo dali energijo. Zdaj jo potrebujem, saj po svetovnem prvenstvu in selitvi v domači časovni pas ne bom povsem sveža. Dejstvo pa je, da domačih tekem nikoli nisem sprejemala kot breme. Pritiska nikoli nisem čutila do te mere, da bi me oviral.

Ni skrivnost, da bo glavna tekmica v boju za veliki kristalni globus Anna Fenninger, pred katero imate 184 točk prednosti. Kakšna bo pot do novega globusa: napad na vsaki tekmi ali taktiziranje z zavedanjem dejstva, da Avstrijka ne nastopa v slalomih? Na vsaki tekmi je treba napadati, a v tem ritmu se je težko vselej vključevati v boj za zmago. Z nastopanjem v vseh disciplinah največji davek plačujem prav v slalomu. Upam si trditi, da vem, kako braniti prednost. Strinjam pa se, da je moj adut tudi slalom kot peta disciplina, ki je Anna nima.