Ponedeljek, 12. 1. 2015, 10.09
8 let, 7 mesecev
Slovenska glava, avstrijske roke in letalnica je narejena
Avstrijci so še nedavno nasprotovali povečanju letalnice. Ta ima zdaj enake standarde kot največji v Planici in Vikersundu – točka K (kritična točka) je torej pri 200, HS (velikost letalnice) pa pri 225 metrih.
Slovenci so bili tisti, ki so prepričali Avstrijce, da se vključijo v skakalno formulo 1, kot imenujejo polete. "Letalnica na Kulmu bi ostala pri HS 200 metrov, če ne bi mi imeli te ideje. Avstrijska smučarska zveza je želela ohraniti polete, dolge okoli 200 metrov. Marko Mlakar je stopil v stik s prvim možem Kulma Hubertom Neuperjem. Razložil mu je, da se da na isti letalnici z določenimi posegi doseči 240-metrsko znamko. In to brez kakršnihkoli težav. Neuperja smo prepričali z logičnimi odgovori, on pa je bil nato pobudnik pri Avstrijcih. Če njega ne bi bilo, potem tudi Kulma ne bi prenovili v takšni meri. Zdaj so videli, da je to dejansko mogoče. Le nalet so pomaknili nazaj in dobili večjo letalnico," pravi gospod Janez Gorišek, ki je kljub 81 letom še vedno prvi, ko je govora o prenovi in morebitni izgradnji letalnic.
Spoštovanja vredno slovensko znanje
Prenova Kulma še ni v celoti končana, saj jih do prihodnjega leta, ko bodo gostili svetovno prvenstvo v poletih, čaka še nekaj kozmetičnih popravkov. Takrat naj bi letalnica omogočala še daljše polete, kot ga je dosegel Nemec Severin Freund z daljavo 237,5 metra, s čimer je za 22 metrov popravil prejšnji rekord, ki je bil v lasti Gregorja Schlierenzauerja. Se pa lahko tudi slovenska skakalca Jurij Tepeš in Peter Prevc pohvalita z ekstremnima poletoma, saj sta znamki 231, oziroma 230,5 metra naslednji najdaljši daljavi Kulma.
A če ne bi bilo slovenske glave, se svet poletov ne bi razvijal v tej smeri, kot se. Čeprav so daljave res spoštovanja vredne, pa je v prvi vrsti pomembna varnost skakalcev, poudarja Gorišek: "Matematika je v celoti na naši strani – moramo narediti profil letalnice. Torej, glava je naša, roke in delo pa od domačinov. V Avstriji smo želeli, da bi projektirali tudi arhitekturo, a ker niso dobili evropskih sredstev, je bilo potem to na strani Avstrijcev."
Skupaj z bratom Vladom sta med letoma 1967 in 1969 konstruirala mogočno letalnico v Planici, ki nosi ime prav po njiju. Letalnica bratov Gorišek je bila nato izziv za preostale letalnice.
Svoje znanje prenaša na sina Sebastjana, ki je zdaj že deset let vpet v delo. Z očetom veliko potujeta po svetu, saj je slovensko znanje v tujini zelo cenjeno. "V 70. letih prejšnjega stoletja sta oče in brat naredila letalnico v Planici, na osnovi katere je sledila evolucija. Takrat je bilo vse narejeno na amaterski bazi. Za nas je to velik uspeh, da smo glavni konstruktorji zimskega športa. Poleti so skakalna formula 1," je o vlogi Slovencev v skakalnem svetu, ko ni govora o tekmovalni plati, dejal Sebastjan Gorišek.
Oče Janez je povrhu vsega tudi častni član komiteja Fis (mednarodna smučarska organizacija) za skoke in ima glavno besedo v sub-komiteju za izgradnjo letalnic. "Veliko se obračajo na nas. Glede letalnic je oče glaven. Če želi kdo delati letalnico, jo mora on kot inšpektor pregledati. On ima znanje. Njegova življenjska zgodba se vrti okoli skokov in snega. Ta svet se mu je vtisnil v dušo. In pri 81 letih je še vedno prvi mož. On čuti to povezavo," se Sebastjan zaveda očetove veljave v svetovnem merilu.
Zdaj ima skakalni svet tri letalnice, ki se bodo potegovale za prestižni svetovni rekord, ki je z 246,5 metra v lasti norveškega Vikersunda. V ta boj naj bi se vključil tudi Oberstdorf, ker bo moral modernizirati letalnico, če bo sploh želel gostiti najboljše skakalce. To pa seveda pomeni, da bi se morali Nemci odločiti za povečavo. Kot pravijo v družini Gorišek, se bo februarja odprla debata o prenovi letalnice Heini Klopfer.
Gorišek si želi, da bi Slovenc postavil svetovni rekord v Planici
Jasno pa je, da Janezu Gorišku srce najbolj zapoje, ko sliši ime Planica. Zaradi njega in brata Vlada se sploh pogovarjamo o poletih, ki imajo v skakalni družini posebno veljavo. Letos bo Letalnica bratov Gorišek v prenovljeni podobi pričakala najboljše iz karavane smučarskih skokov. Vselej je bila med vsemi letalnicami najbolj strahospoštovanja vredna in tako bo ostalo tudi v prihodnje.
"Planica je kraljica. Tu ni debate. Na letalnici imamo skrite rezerve. Ne bomo dali vsega drugim. Moja velika želja je, da bi Slovenec v Planici podrl svetovni rekord," je še dejal Janez.
Slovenija je nekoč že imela rekorderja v Janezu Šlibarju, ki je leta 1961 v Oberstdorfu poletel 141 metrov. Bi lahko bil njegov naslednik kdo od trojice Robert Kranjec, Jurij Tepeš ali Peter Prevc?