Sreda, 17. 11. 2021, 15.40
2 leti, 5 mesecev
Pogovor z Lovrom Kosom
Slovenija lahko računa še na enega mladega skakalca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,91
Skakalno ime Lovro Kos širši javnosti ni najbolj poznano, a bi se lahko v kratkem to spremenilo, če bo mladi slovenski skakalec kronal dobro delo s treninga. Ničesar ne želi prepustiti naključju, zato si tudi sam šiva skakalne drese. "Raje sam prevzamem odgovornost, če bi me diskvalificirali," poudarja 22-letni skakalec, ki prihaja z istega konca Slovenije kot legendarni Primož Peterka.
Dolgo pot je opravil Lovro Kos, da je prišel do svetovnega pokala. Debi je doživel pri 21 letih v Willingenu v pretekli sezoni, v kateri se mu nato ni uspelo uvrstiti v drugo serijo in s tem med dobitnike točk. Nanje pa mu ni bilo treba dolgo čakati. Čez dva meseca je na Letalnici bratov Gorišek dvakrat poletel do njih, potem ko se je razveselil 21. in 27. mesta.
S tema dosežkoma je dobil zagon za poletno delo, v katerem je deloval kot član B-reprezentance pod taktirko Igorja Medveda. Tako kot Cene Prevc, s katerim sta del druge ekipe, si je v poletnem obdobju priskakal mesto za svetovni pokal. Glavni trener osrednje izbrane vrste Robert Hrgota jima je odprl vrata elite, ki bo novo zimsko tekmovalno delo začela ta konec tedna v Nižnem Tagilu.
"Zadnji treningi zelo dobri"
Dobro sta namreč nastopala na tekmah celinskega pokala in grand prixa, dvignila svojo raven tudi na treningu, zato je bil njun vpoklic logična poteza prvega moža stroke.
Dolgo pot je moral prehoditi, da je prišel do svetovnega pokala.
"Vesel sem, da sem dobil priložnost. Upam, da jo bom čim bolje izkoristil. Optimistično grem na tekmo. Z zadnjimi treningi sem zelo zadovoljen. V primerjavi z lanskim letom sem naredil kar velik napredek. Tudi kot ekipa smo zelo dobro pripravljeni. O rezultatih ne bi rad preveč govoril. Rad bi opravil dva dobra skoka kot na treningu. Če bo čim bližje deseterici, bo toliko boljše. Če bomo med dvajseterico, bomo zadovoljni. Nekaj nervoze je, razumljivo, prisotne. Bomo videli, kako bo tam, ko se bo vse skupaj malce stopnjevalo. Že zdaj se, ker malce težje spim," se je zasmejal Kos.
Svoje prve skakalne korake je začel v Moravčah, od koder prihaja. Tako kot naš legendarni Primož Peterka, ki je navduševal v svetovnem pokalu, ko se Lovro še ni rodil. A je moravški orel tudi v nadaljevanju vplival na to, da so se naslednje generacije iz tega okolja odločile za vstop v skakalni svet.
Dvakrat imel srečo: najprej s Skakalo, nato še z Mandlom
"Zagotovo je vplivalo, da je Peterka iz naših krajev. Sicer pa je moja zgodba s skoki in začetki takšna … Ko sva bila z bratom majhna, je oče doma delal na kmetiji. Nisva mogla pomagati, ker sva bila še premajhna. Rekel je, da je bolje, da vaju peljem na trening, kot da vaju lovim po gozdu in travniku," je skakalec iz Rudnika pri Moravčah razložil, kako je začel skakati.
Skakati je začel pri petih letih v Moravčah.
Takrat je bil star pet let in do 12. leta je treniral v Moravčah, ko je klub zaradi pomanjkanja skakalcev propadel: "V srednjo šolo sem šel v Ljubljano in sem se prepisal v Ilirijo. Srečo sem imel, da je bil tam Jaroslav Sakala, ki je veliko naredil za nas. Preden sem prišel v ekipo B, sem imel prav tako srečo, da je z mano delal Žiga Mandl. Vso pozornost je posvečal meni. Zdaj je drugačen pristop. Trenerji dajo vse, da posamezniku uspe."
Skriti cilj olimpijske igre
Zaupa tudi Robertu Kranjcu, ki je v slovenski reprezentanci zadolžen za izdelavo dresov, in poudarja, da nekdanji slovenski skakalec odlično opravlja svoje delo, vendar kljub vsemu pri tem ničesar ne prepušča naključju: "Sam si šivam drese. Ne želim biti diskvalificiran. Samouk sem. Robiju zaupan, vendar je drugače, če nekdo naredi in si zaradi tega diskvalificiran. Rad sam prevzamem odgovornost."
Rad bi se uvrstil na olimpijske igre v Peking.
Zaveda se, da v svetovnem pokalu kilometrine in izkušenj nima, vendar verjame, da lahko meša štrene in se uvršča med dobitnike točk. Kot vsi skakalci ima tudi sam posebno željo. "Vsi, ki treniramo, bi se radi uvrstili na olimpijske igre. Te so skriti cilj. Zelo zadovoljen bi bil, če bi se uvrstil na norveško turnejo RAW Air. Ta je moj drugi cilj. Olimpijske igre pa so tiste, na katere vsi merimo. Otroške sanje so," poudarja Kos, ki se najbolje počuti na letalnici. Na Letalnici bratov Gorišek ga je letos poneslo kar 236 metrov, zato lahko v prihodnje pričakujemo, da bo Slovenija na velikankah računala še na eno močno orožje.
