Sami sebi pljuvajo v skledo: po škandalu še debakel

Pravila so potrebna, da sistem deluje, da se lovi tiste, ki prestopijo meje dovoljenega. A so lahko včasih okoliščine povsem napačno interpretirane in bi moral biti prisoten tudi kanček človeškega pridiha. Zlasti zato, da ne pljuvaš v lastno skledo.

Pravila so sveta stvar – še posebej takrat, ko ni posnetkov in je najbolj varno, da se vsi držijo pravilnika kot alibija.

Pravila brez posnetkov so najslabši mogoč sodnik

Že tako se smučarski skoki borijo za pozornost s preostalimi disciplinami v smučarskem svetu, dogodek na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu na ekipni tekmi pa je prinesel novo brco. Ko smo gledalci pred nastopom Mariusa Lindvika zagledali smuči proizvajalca Petra Slatnarja, kako so švignile po zaletni mizi mimo Norvežana, je vsem zastal dih. Nato so se začela pojavljati vprašanja, ali so smuči morda od svetovnega prvaka Domna Prevca.

Domen Prevc po incidentu s smučmi in zavrnjenem protestu slovenskega tabora – zgodba, ki je v Oberstdorfu močno razburila Slovence. Foto: Reuters

Ko se je izkazalo, da je res tako, je bilo v zraku novo vprašanje: kako so sploh šle same nenadzorovano po zaletni smučini? Nato je vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo Gorazd Pogorelčnik javno poudaril, da sta krožili dve različici razlage. V prvi naj bi Domen smuči naslonil na šotor na vrhu letalnice, kjer so mu pregledali skakalno opremo, nato pa naj bi se smuči odpeljale same.

Pri drugi razlagi, ki jo je po Pogorelčnikovih besedah ponudil predskakalec, naj bi eden od prostovoljcev z dežnikom zadel Domnove smuči, ki so se nato odpeljale navzdol.

Beseda proti besedi: ko birokracija premaga zdravo pamet

Zlatemu s posamične tekme na svetovnem prvenstvu v poletih je kontrolor opreme pri Fisu Hubert Mathis prižgal rdečo luč za nastop, čeprav mu je Peter Slatnar na vrh letalnice prinesel nov par smuči. Slovenski tabor je vložil protest. Ta je bil zavrnjen z razmerjem 3:1 in Domen ni mogel opraviti prvega nastopa. Glasovanje je teklo o tem, ali je Domen ob kontroli smuči ravnal po pravilih in je smuči postavil na pravilno označeno mesto. In ker naj ne bi bilo tako, so trije glasovali proti njegovemu nastopu, le tehnični delegat Aljoša Dolhar bi Domnu dal priložnost.

Ob vsem tem je jasno, da se je zgodil neljubi dogodek in da ni šlo za namerno goljufanje pri opremi. Na koncu je odločala beseda proti besedi – in jasno je imela večjo težo tista, ki je prišla iz uradnih vrst, ne pa pričevanje predskakalca. Težava pa je tudi v tem, da odgovorni očitno niso imeli dejanske slike, kaj se je zgodilo. In ravno zato bi morali imeti v tistem trenutku več posluha za okoliščine.

Anže Lanišek je v zahtevnih razmerah v Oberstdorfu lovil metre za slovensko ekipo, ki jo je pred tem močno pretresel zaplet s Prevčevimi smučmi. Foto: Reuters

Če bi želeli delati v prid smučarskim skokom, bi morali poskrbeti za pogoje, v katerih se take odločitve ne sprejemajo "na pamet". Jasno je, da se je zgodila človeška napaka – in prav takšne situacije so tiste, ki športu naredijo največ škode, če jih obravnavaš birokratsko in brez občutka za kontekst.

Smuči so se odpeljale, skoki pa so dobili novo črno piko

Skoki so po vsem kaosu dobili novo črno piko in predvsem slabo reklamo. Že tako je spremljanje tekem postalo zelo zapleteno za gledalce, zdaj pa je vse skupaj delovalo, kot da odgovorni včasih sploh nočejo, da bi nastopili najboljši – ali pa jim je preprosto vseeno, kako je to videti na zunaj.

Sploh ni pomembno, ali se to zgodil Domnu Prevcu, Rjojuju Kobajašiju, Janu Hörlu, Karlu Geigerju … Tovrstne prigode mečejo slabo luč na smučarske skoke in po nepotrebnem vnašajo naelektreno ozračje. Če hočejo, da skoki ostanejo šport, ki mu ljudje verjamejo in ga z veseljem spremljajo, potem takšni "incidenti brez posnetkov" ne smejo postati standard.