Ponedeljek, 3. 5. 2021, 22.12
3 leta, 2 meseca
Priznal, da so imeli trenerji težave z njim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,05
1
Precej pozno je nemškemu skakalcu Markusu Eisenbichlerju, ki je aprila dopolnil 30 let, uspel preboj med najboljše. Da je bila pot do vrhunskih dosežkov daljša, je tudi njegova krivda, priznava. Ko je bil mlad, je mislil, da ve največ. Več kot trenerji, zato so imeli ti z njim kdaj težave. V zadnjih štirih letih je naredil ogromen preskok in se lahko pohvali z devetimi medaljami na največjih tekmovanjih, preteklo sezono pa končal kot drugi najboljši v svetovnem pokalu.
Nemški skakalec Markus Eisenbichler je v karavani smučarskih skokov dobro poznan po svojem čustvenem izražanju ob odlično izvedenih skokih. V pretekli sezoni, ko zaradi epidemije novega koronavirusa ni bilo gledalcev ob izteku skakalnic, se je njegov "jaaa" še toliko bolj slišal. In ta zvok je nemudoma pomenil, da mu je uspel izvrsten nastop.
Svetovni pokal je končal na drugem mestu, kar je njegov najboljši dosežek v karieri. Uvod je bil sanjski, potem ko je dvakrat zapored zmagal in bil drugi. Oblekel je rumeno majico vodilnega. Želel je stalnost in dobil jo je. Premoč je moral priznati le mlademu Norvežanu Halvorju Egnerju Granerudu, ki je bil v nadaljevanju sezone v svoji ligi.
"Že zdaj lahko rečem, da je moja kariera izvrstna"
"Zelo zadovoljen sem bil s preteklo sezono. Cilj je bil, da sem konstanten, kar mi je uspelo. Vedno sem si želel bojev za najvišja mesta v svetovnem pokalu. Uspelo mi je. Na koncu se je izkazalo, da je bil Granerud boljši od mene. Če bom želel biti povsem na vrhu, bo morala biti moja forma še bolj konstantna, in to na višji ravni. Naredil bom vse, da mi to uspe," je v pogovoru za Plus.pnp.de dejal najboljši nemški skakalec v pretekli sezoni svetovnega pokala.
Njegovo značilno veselje ob dobrem skoku
Naslednja stopnica je le še najvišja, a Eisenbichler ne želi napovedovati, kaj se bo zgodilo v prihodnji sezoni: "Vedno sem previden pri napovedih. Po najboljših močeh bom treniral in v miru dvigoval svojo raven. Četudi mi ne bo uspelo, lahko že zdaj rečem, da je moja kariera izvrstna. Veliko sem osvojil. Več kot sem sanjal. Tega se moram zavedati."
V zadnjih štirih letih skočil do devetih medalj
Na največjih tekmovanjih je v pretekli sezoni od nemških skakalcev sicer blestel Karl Geiger, ki je bil med drugim zlat na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici kakor tudi srebrn ter bronast na obeh posamičnih tekmah na domačem nordijskem nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdrofu, na katerem se je veselil še dveh ekipnih zlatih medalj.
S Karlom Geigerjem sta se na svetovnem prvenstvu v poletih na Letalnici bratov Gorišek v Planici veselila zlatega in bronastega odličja.
Do zadnjih je uspelo skočiti tudi Eisenbichlerju, ki se lahko pohvali z zlato posamično medaljo na prvenstvu v Seefeldu pred dvema letoma. Do posamične medalje mu je v pretekli sezoni uspelo poleteti na Letalnici bratov Gorišek, na kateri je bil bronast in tako zakrožil nemški uspeh. Do devetih medalj je skočil v zadnjih štirih letih, kar je spoštovanja vreden dosežek.
V obdobju po končani sezoni se je preizkusil v različnih športih in se na tovrsten način sprostil, preden bo vse misli uperil proti skokom in naslednji olimpijski sezoni: "Kolesaril sem veliko, stabiliziral hrbtne mišice, plezal in igral golf. Prav tako sem bil v kajaku. Po padcu na treningu ob koncu sezone še vedno čutim manjše bolečine. Včasih se oglasi gleženj, zato pa je koleno bistveno boljše."
"Mislil sem, da vem več od vseh"
A nemškemu skakalcu, ki je aprila dopolnil 30 let, v karieri ni šlo vse po načrtih. Dolgo časa je potreboval, da se je katapultiral med najboljše. Pred štirimi leti se je prvič prebil med najboljših deset v svetovnem pokalu. Tudi po lastni krivdi, je poudaril: "Ko sem bil mlajši, sem bil preveč ambiciozen. Takrat moraš poslušati trenerje. Sam sem mislil, da vem več od vseh. V določenem trenutku sem moral stopiti na zemljo. Nekatere stvari so nato vidne leta pozneje, čeprav tudi zdaj včasih mislim, da vem več (smeh, op. a.). Trenerjem ni bilo vedno lahko z mano. Zavedati se moraš, da rezultat ne bo prišel takoj. To vedno pripovedujem mladim skakalcem. Ni treba biti izjemen že pri 16 letih."
Prav tako je poudaril, da ni veliko manjkalo in ga skakalni svet ne bi videl. V igri je bil namreč hokej: "Smuči sem izbral, ker je bilo več vznemirjenja. V smučarskih skokih doživite bolj ekstremne občutke kot pri hokeju na ledu. Verjetno je bila na koncu odločitev prava. Zelo dober vratar sem bil in tudi spodoben branilec. Ko sem bil mlad, nisem bil v nobeni disciplini številka ena. Vedno so bili boljši od mene. Na koncu mi je le uspel met v smučarskih skokih."
1