Ema Klinec
Peter Prevc
Torek, 23. 3. 2021, 11.26
3 leta
Peter Slatnar in njegova zima v covid-19 času
Zgodovinski dosežek Petra Slatnarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,57
3
Peter Slatnar je dodobra vpet v smučarske skoke. V skakalni karavani uporabljajo njegove smuči, okovja in zagozde.
Slovenski podjetnik Peter Slatnar, ki je z glavo in dušo pri smučarskih skokih, ima za seboj prav posebno zimo. Ema Klinec je prva skakalka, ki je na njegovih smučeh skočila do posamične zlate medalje na kakšnem od velikih tekmovanj. A ni bilo vse idealno. Covid-19 je vplival tako na poslovno kot tudi na zdravstveno plat. Kljub vsem preprekam pa, kot je to v njegovi navadi, ostaja pozitiven in duhovit ter verjame v pravo nadaljevanje zgodbe.
Peter Slatnar je v skakalnem svetu zelo dobro poznan. Z inovacijami nenehno vpliva na tok dogodkov v športu, ki je zapisan v slovenski krvi. Najbolj opazne so, razumljivo, smuči, hkrati pa veliko skakalcev in skakalk iz vseh držav uporablja tako njegove vezi kakor tudi v zadnjem obdobju aktualne zagozde. Z njegovim materialom je veliko športnikov in športnic že zablestelo na največjih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, nordijsko svetovno prvenstvo in svetovno prvenstvo v poletih, in se veselilo medalj. Letos pa je krstno dočakal, da je nekdo na njegovih smučeh skočil do posamičnega zlata. Ema Klinec je na srednji skakalnici v Oberstdorfu skočila pred vse in spisala prav posebno poglavje v svoji karieri ter tudi v Slatnerjevi zgodbi.
Peter, verjetno ste tako zgodaj zjutraj, kot je to pri vas v navadi, že na polnih obratih? (Pogovor je bil posnet v ponedeljek ob 9. uri zjutraj, op. a.).
Sem bolj na nižjih obratih. Koronavirus, pljučnica, tromboza … Shujšal sem dvanajst kilogramov. Zdaj sem tako suh kot Alberto Contador (nekdanji španski kolesar, op. a.).
Covid-19 mu je zdravstveno dodobra zagodel.
Kako resno je bilo z boleznijo covid-19? Dobrodošlo pa je, da v teh časih ohranjate smisel za humor.
Doma sem ležal in nisem mogel nič. Otroci so me nato dali v avto in peljali v dežurno ambulanto. Tam so me priklopili na infuzijo, bil sem tudi na Golniku. Rekel sem si, da je zdaj konec s tem. A sem ostal, ker sem dobil še pljučnico in trombozo. V desni roki sem imel strdek, dolg 25 centimetrov, na drugi 12. Zdaj sta dolga le še nekaj centimetrov. Glede strdka je bilo tako … Ko sem prišel domov, sem moral vsak dan v dnevnik pisati o svojem počutju. Roka me je bolela, ampak sem si rekel, saj to je od tega, ker sem imel iglo v roki. Roka je postajala vse bolj zatečena. Žila je bila trda in debela za cel prst. Nato smo hitro šli v bolnišnico. Dva meseca bom moral vse skupaj delati počasi. Naredim lahko le nekaj korakov, ker se hitro utrudim.
Kako vas je bilo strah, vsi vemo. Kakšne so lahko posledice?
Vse je šlo narobe. Štirinajst dni nisem nič jedel, pil. V tem času sem pojedel liter juhe in vsak dan spil kakšen deciliter vode. Samo požiralo me je. Zdaj se sestavljam. Dopoldne še zdržim pokonci.
Nenehno išče izboljšave na smučeh.
Držimo pesti, da boste kmalu spet v polni kondiciji. Ali ste covid-19, ki je trenutno glavni sovražnik na svetu, občutili tudi na poslovnem področju?
Se je občutil. Največji problem je izpad pri klubih. Tako doma kot tudi po svetu so bili treningi onemogočeni. Če ni treningov, ni skokov na skakalnici. Tako ne potrebuješ smuči … Z lansko opremo so potem krpali luknjo. Redki so kupovali novo. Zelo se je poznalo. V nekaterih tujih državah se denimo ni poznalo nič, v drugih se je. Upad je bil vsaj 40-odstoten. Bo pa zato letos toliko več. Kar se tiče vezi in zagozd, je bil upad manjši. Kar zadovoljivo je.
Kako težko je bilo novačiti skakalce in skakalke zaradi težav s covid-19, ker se ni dalo potovati na prizorišča oziroma so bili tekmovalci in tekmovalke nenehno v svojih balončkih?
Že generalno je težko in mešetarimo. Če bosta denimo Fischer ali Flüge želela nekoga, ga bosta plačala in odpeljala. Mi tega denarja nimamo. Zanimanje je, radi bi preizkušali naše smuči. Anže Lanišek in ostali so bili konstantno med prvimi desetimi. Ema Klinec je skočila do zlate medalje. To je za nas fantastično. Nekateri, ki so menjali proizvajalca zaradi denarja, so rekli, da niso naredil modre poteze, ker so šli stran za nekaj tisoč evrov. Mi še vedno iščemo partnerja za smuči. V Nemčiji imamo enega, ki je zelo zagret in se dogovarjamo. Nekaj imamo tudi na japonskem trgu. Bomo videli. Morda nam uspe dobiti pravega. Takrat bomo lahko novačili in bomo lahko sposobni dati kaj denarja. Če se to ne bo zgodilo, bomo naprej delali kot do zdaj.
Ema Klinec je v Oberstdorfu skočila do zlate medalje.
Kakšno prihodnost imajo Slatnarjeve smuči glede razvoja?
Nenehno razvijamo in preizkušamo. Kar se razvoja smuči tiče, lahko rečem, da diktiramo. Jelko (Jelko Gros, op. a.) je rekel, da smo včasih malce prehitri. Oblika špice, strukture smuči, različni materiali … Ostali imajo bolj kot ne nenehno isto. Ves čas kaj poizkušamo, da bi bila smučka še bolj obvladljiva, v zraku prožnejša …
Dotakniva se zgodovinskega uspeha te zime. Ema Klinec je kot prva na vaših smučeh na posamični tekmi na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu skočila do zlate medalje. Pred tem je že veliko skakalcev in skakalk skočilo in poletelo do številnih medalj na vaših smučeh na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih, zdaj pa ste dočakali tudi posamično zlato.
Na svetovnih prvenstvih je to res prva posamična zlata medalja, sicer imamo že vse. Veliko športnikov je, ki se borijo za zmago. Za nas, ki smo majhno podjetje, je velik dosežek, da nekdo skoči do zlata na naših smučeh. To je tudi znak, da so naše smuči konkurenčne ostalim.
Povrh vsega je bila idila še lepša, ker je slovenski skakalki uspel veliki met na vaših smučeh.
To pa sploh. Ne glede na to, na katerih smučeh skačejo slovenski skakalci in skakalke, sem izjemno vesel uspehov. Konec koncev pa imajo naše vezi in zagozde. Vedno je nekaj posebnega. Slovenski material, okovje, smuči, dresi … Veliko "slovenstva" je pri uspehih skakalcev.
Peter Prevc je nekoč skakal na njegovih smučeh, zdaj uporablja Fischerjeve.
Ali je na vidiku kakšna novost v smučarskih skokih?
Mislim, da ne, ker bo naslednja sezona olimpijska. V mislih imam to, kar se tiče sprememb pravil s strani FIS. Zagotovo pa vse ekipe znotraj trenutnih pravil iščejo novosti, ki bi prinesle napredek. Avstrijski material pri dresih je denimo poznan vsem. Žvižga po zraku, slišiš ga. Na tekmi zato vsi bolj gledajo, zlasti če potem kdo, ki prej ni, skoči daleč. To je na nek način metanje peska v oči, placebo efekt. Po mojem dodane vrednosti ni. Tudi naši so poizkusili drese in ni bilo nič takega. Nekaterim ustreza, drugim ne. Tovrstni efekt bolj vpliva na psihološko raven. Da drugega podražiš. Psihološka vojna. Nekatere lahko zelo podre.
Prej ste omenili, da so nekateri skakalci rekli, da jim je žal, ker so odšli k drugemu proizvajalcu smuči za nekaj tisoč evrov. Ali obstaja, da bi na vaših smučeh spet kdaj videli Petra Prevca, ki išče priključek k najboljšim, a ga ne najde?
Možnost je vedno. Kakšen je interes, je drugo. Za Petra verjetno ne bi bilo smiselno pred olimpijsko sezono menjati smuči. Zdaj se je že navadil na nov material in naj na tistem gradi. Morda bi mu naše smuči veliko bolj ugajale, lahko pa bilo tudi slabše. Dva imam na sumu, ki sta bila razočarana s Fischerjem in bi znala potrkati na naša vrata. Razen če bosta zadovoljna z denarjem. Nekoga bomo zagotovo dobili, kdo drug pa bo verjetno tudi odšel.
3