Mariborčani (še) ne pogledujejo na Gorenjsko

"Če kdaj, potem moramo letos storiti vse, kar je v naši moči, da Zlato lisico vrnemo pod Pohorje. Po predlanski odpovedi in lanskoletni selitvi v Kranjsko Goro namreč moramo potrditi svoje organizacijske sposobnosti, obenem pa je jasno, da zaradi izjemnih rezultatov Tine Maze za domači tekmi vlada precejšnje zanimanje ljubiteljev alpskega smučanja z vseh koncev države," ob začetku prodaje vstopnic dva tedna in pol pred veleslalomom in slalomom svetovnega pokala v Mariboru razmišlja generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar, sicer nepoboljšljivi optimist, ki je skorajda do zadnjega trenutka sanjal tudi o univerzijadi v drugem največjem slovenskem mestu. Njegov optimizem v primeru študentskega tekmovanja z velikim številom udeležencem in sila skromnim tekmovalnim pomenom ter še manjšo medijsko odmevnostjo se je izkazal za neutemeljenega. Vedre misli ob pogledu proti 49. Zlati lisici pa imajo oporo v zagotovljenem proračunu, zadostnih količinah snega v zgornjem delu proge in napovedani ohladitvi.

Problematična še naprej ostaja ciljna radvanjska strmina, na kateri devet dni pred uradno snežno kontrolo zelena barva prevladuje nad belo. "Topovi čakajo, vodo imamo. Res je, da smo jih sicer že prižgali, a nam temperature niso šle na roko. Zdaj si obetamo nekaj hladnih noči, ki bodo omogočile pripravo zadostnih količin snega. To je pravzaprav edina težava, ki pa je, če gre verjeti napovedim, odpravljiva. V zgornjem delu proge, torej vse od štarta do trikotne jase, imamo dovolj snega. V tem tednu smo snežno odejo še odebelili, padlo pa je tudi nekaj naravnega snega," pravi Vilar in dodaja, da s sodelavci razmišlja tudi o rezervnem načrtu. Slednji bi po črnem scenariju vključeval selitev tekem na zgornji del. Kot kaže, ima torej Habakuk celo prednost pred selitvijo v Kranjsko Goro. "Proti Gorenjski nismo pogledali niti z enim očesom. Verjamem, da bo Maribor gostil svetovni pokala v pravi obliki," je odločen generalni sekretar organizacijskega odbora.