Druga kariera
Nedelja, 18. 11. 2018, 14.36
6 let, 1 mesec
Druga kariera (81.) - Jure Radelj
Intervju, za katerega smo potrebovali posebno dovoljenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,26
Nekdanji smučarski skakalec Jure Radelj je glavni trener kitajske reprezentance v smučarskih skokih.
Slovenski trenerji so očitno zelo iskan kader v kitajskih športnih krogih, ki se pripravljajo na naslednje zimske olimpijske igre, ki jih bo leta 2022 gostil Peking. Med trenerji, ki bdijo nad razvojem kitajskih športnikov, je tudi Jure Radelj, nekdanji smučarski skakalec, ki je tekmoval v obdobju prevlade Primoža Peterke. Kitajske varovance je pripeljal v Slovenijo s posebnim razlogom.
Športno kariero je sklenil pred 11 leti, od takrat pa kot trener sodeloval že z ameriško, romunsko, turško in južnokorejsko reprezentanco v smučarskih skokih.
Jure Radelj je kariero smučarskega skakalca sklenil pri 30 letih, leta 2007. Po tem je skočil samo še enkrat, leta 2009 na prireditvi Stari orli v Sebenjah pri Tržiču, kjer se maja na revialni tekmi že vrsto let zbirajo najboljši smučarski skakalci Slovenije.
Danes je zgodba 40-letnega Ljubljančana povsem drugačna, še vedno pa povezana s skoki, a s trenerske plati.
Potem ko je bil dve sezoni trener južnokorejske reprezentance, ki jo je pripravljal za nastop na domačih olimpijskih igrah v Pjongčangu, še prej pa sodeloval z ameriško, romunsko in turško reprezentanco, zdaj opravlja delo glavnega trenerja kitajske reprezentance v smučarskih skokih, ki ima kot gostitelj olimpijskega spektakla zagotovljen nastop na olimpijskih igrah leta 2022. V ekipi, ki nastopa pod rdečo zastavo z rumenimi zvezdicami, je struktura natančno opredeljena. Med drugim je jasno določen tudi pravilnik glede intervjujev. Za intervju z Radljem, dolgoletnim članom SSK Ilirija, smo namreč morali pridobiti soglasje kitajske smučarske zveze, na privolitev pa smo čakali skoraj teden dni.
Trenutno opravljate vlogo glavnega trenerja kitajske reprezentance v smučarskih skokih. Kako je prišlo do sodelovanja s Kitajci?
Prijavil sem se na razpis, in ker sem že imel izkušnje z delom v Aziji, smo hitro sklenili pogodbo o sodelovanju. Z južnokorejsko reprezentanco sem že pred dvema letoma nastopal na azijskih igrah, kjer sem navezal nekaj stikov z odgovornimi za skoke in jim predstavil svojo vizijo, in očitno so bili s tem zadovoljni.
Kako cenjen je sicer slovenski glas v kitajskih zimskih krogih? Med trenerji je kar nekaj Slovencev. Peter Kotnik je na čelu kitajske deskarske reprezentance, B-reprezentanco je prevzel nekdanji deskar Jure Hafner, Primož Vrhovnik je trener reprezentance v smučarskem krosu ...
Res je, kar precej nas je, za cel vagon (smeh, op. a.). Vse skupaj je začel Peter Kotnik, ki je že pred tremi leti začel sodelovati s kitajsko reprezentanco v deskanju.
Večina nas ima slovenske pomočnike, moja sta denimo Miran Zupančič in Jaka Rus. Naša naloga je vzpostaviti nov sistem. Trenutno je stanje v smučarskih skokih na Kitajskem podobno tistemu, ki je bilo pri nas nekje ob koncu 60. let prejšnjega stoletja. Nekatere discipline so na nižji, druge na višji ravni.
Radljeva strokovna sodelavca sta nekdanja smučarska skakalca Miran Zupančič (na levi) in Jaka Rus, širši javnosti znan tudi kot skakalec, ki je skupaj z Rokom Urbancem kot prvi s skakalnimi smučmi skočil v tandemu.
Kje so smučarski skoki in kakšni so sploh pogoji za treniranje smučarskih skokov na Kitajskem?
Glede rezultatov in načina dela so skoki na dokaj nizki ravni, lahko pa rečem, da so Kitajci zelo veliki entuziasti in imajo radi šport, a ker je država razmeroma zaprta, niso veliko trenirali v tujini.
Če povem, da sta na Kitajskem samo dve skakalnici, od tega je funkcionalna samo ena, 90-metrska, mislim, da sem povedal dovolj. Centri se gradijo, a je še daleč do tega, da bodo dejansko tudi zgrajeni.
S kakšno ekipo sodelujete, kdo so vaši varovanci?
Ekipa je zelo zanimiva. V njej je pet starejših in bolj izkušenih skakalcev ter pet mlajših, nekateri so šele pred letom dni prvič stali na vrhu skakalnice, in deset članov strokovnega štaba.
Ko sva z Jakom prevzela ekipo, sva se držala za glavo, tudi zaradi dokaj slabe opreme, a po dveh mesecih so se že začeli kazati rezultati in takrat sem bil ponosen kot že dolgo ne. Da o poštenosti in spoštljivosti teh fantov sploh ne govorim. Po vsakem treningu se nam zahvalijo. Res zelo lepo.
Kitajsko izbrano vrsto smo v začetku tedna obiskali v Planici, kjer so se marljivo pripravljali na novo sezono. Za nekatere bo to celo prva.
Povsem drugače torej, kot je bilo delo z južnokorejskimi skakalci, s katerimi ste sodelovali v obdobju od 2016 do 2018? Nekje sem zasledila, da so imeli po pet tisoč evrov mesečnega dohodka in nobene prevelike želje po delu.
Res je, dokaj razvajeni so bili, v Južni Koreji je bilo vse skupaj precej turistično. Zato sem namesto članov raje prevzel mladince in jih pripeljal v Slovenijo, kjer smo dobro delali. Po olimpijskih igrah je nekaj starejših tekmovalcev svoje kariero končalo in so se "reinkarnirali" v trenerje, jaz pa sem svojo zgodbo marca letos zaključil. Skoki se v Južni Koreji žal niso tako prijeli, kot bi si želeli.
"V reprezentanci smo si zastavili zelo realne cilje. Ne sanjamo o olimpijski medalji na prihodnjih olimpijskih igrah, ciljamo pa na dostojno predstavitev."
Kakšne cilje ste si zastavili v kitajski reprezentanci?
Predvsem zelo realne. Ne sanjamo o olimpijski medalji na prihodnjih olimpijskih igrah, ciljamo pa na dostojno predstavitev. Želimo si, da bi čim prej prišli do FIS-točk, zato se bomo udeleževali tekem nižjega ranga, na katerih bodo fantje nabirali izkušnje in spoznavali različne skakalnice, potem pa se bomo lotili naslednjih korakov.
Želimo, da bi reprezentanca postala čim bolj prepoznavna. Naša želja je nastopiti tudi na svetovnem prvenstvu v Seefeldu, kjer bi se radi predstavili na manjši napravi, in sicer na tekmi mešanih ekip.
Gasilska fotografija kitajske reprezentance v smučarskih skokih.
Boste večino treningov opravili v Sloveniji?
Najverjetneje. Trenutno fantje skačejo v Planici, bili smo že na skakalnicah v Kisovcu in v Žireh. V Sloveniji imamo res noro dobre pogoje za trening smučarskih skokov, in to je res zelo pomembno.
Zakaj ste za trenažno bazo izbrali ravno Slovenijo oziroma Planico?
Poznajo slovenske skakalce?
Poznajo le Petra Prevca, pa še to samo zato, ker so ga videli v Planici, sicer pa ne. Na Kitajskem ni prenosov tekem v smučarskih skokih, niti ni Youtuba, kjer bi jih lahko spremljali.
Kako poteka sporazumevanje v reprezentanci?
Odločil sem se, da se kitajsko ne bom učil, zato govorimo angleško, na voljo pa imam tudi prevajalca. Ko sem delal v Turčiji, sem se naučil nekoliko turško, tako da smo se lahko v ekipi sporazumevali.
Radelj v družbi trenerja Janija Grilca in Nejca Franka.
Poznate imena vseh?
Seveda (jih našteje, op. a.).
Kako kličejo vas? Primoža Vrhovnika, trenerja kitajske reprezentance v smučarskem krosu kličejo kar Panda.
Povsem normalno, Jule, Jure.
Leta 2007 je končal kariero, dve leti pozneje je na revialni tekmi aktualnih in nekdanjih smučarjev skakalcev skočil še zadnjič. Fotografija je iz leta 2014.
Marca vam je potekla pogodba, julija ste dobili novo, v novem okolju. Kaj ste počeli v vmesnem obdobju, ste razmišljali o povsem drugi karierni poti?
Dogovarjal sem se za delo na golfu na Smledniku, kjer sem pred leti že delal, a potem je prišla kitajska ponudba in odločil sem se tako, kot sem se.
Kje ste nabirali trenerske izkušnje?
V skakalnem klubu Ilirija. Prvo leto po upokojitvi sem bil pomočnik Marjana Prelovška, po njegovi upokojitvi pa sem prevzel mesto glavnega trenerja. Moj mentor je bil pokojni Luka Koprivšek. Pod njegovim mentorstvom sem se naučil največ.
Kako ste sicer zadovoljni s svojo kariero? V svetovnem pokalu ste bili najboljši šesti (Kuopio, 2000) ter peti na ekipni tekmi v Planici leta 2003 …
Ne bom se hvalil s svojimi rezultati in zmagami, ker jih nimam, sem pa kar dolga leta vztrajal na visoki ravni in na tekmah svetovnega pokala. Prej bi rekel, da sem bil kralj B-lige (smeh, op. a.).
Bil sem trikrat drugi po prvi seriji, pa se mi v drugi ni izšlo in sem bil razočaran. Lahko rečem, da sem v času svoje kariere od sebe sem dal maksimum in šel sem prek svojih sposobnosti.
Bi kaj storili drugače?
Gotovo sem delal tudi napake, predvsem na račun tega, da sem bil rad v družbi in da sem temu namenjal kar precej svojega časa in energije.
