Petek, 5. 3. 2021, 10.10
3 leta, 8 mesecev
Pogovor z Robertom Pritržnikom, načelnikom komisije za gorske športe pri PZS
Bo naval Slovencev na turne smuči obrodil tudi tekmovalne sadove?
V letošnji zimi smo priča velikemu porastu zanimanja Slovencev za turno smučanje. Tega bodo na komisiji za gorske športe pri Planinski zvezi Slovenije poskušali izkoristiti tudi za povečanje nabora tekmovalnih turnih smučarjev. Obstaja možnost, da bi turno smučanje leta 2026 postalo del olimpijske družine, veliko pa se pričakuje tudi od akcije Šolar na turne smuči, s katero bi se s turnim smučanjem seznanili tudi najmlajši.
Robert Pritržnik je selektor slovenske reprezentance v tekmovalnem turnem smučanju. Pred nami je konec tedna ... Kaj bi kot gorski reševalec in turni smučar glede na tragedijo, ki se je prejšnji mesec zgodila v Storžiču in na Kaninu, ko so v gorah umrli štirje ljudje, trije alpinisti in en turni smučar, sporočili ljudem, ki se spogledujejo z mislijo o planinski ali gorniški turi? Na kaj naj bodo pozorni?
Predvsem na izbiro cilja. To je ključno. Vsak si mora izbrati cilj, ki mu bo kos.
Druga stvar, ki je izredno pomembna, je, da v gore hodimo v družbi. Če se nam karkoli zgodi, bomo, če bomo sami, težko poklicali na pomoč.
Sam ta konec tedna obiska visokogorja še ne priporočam. Izkoristimo sredogorje, snega je tudi tam dovolj.
Ena od značilnosti letošnje zime je tudi ta, da je ogromno Slovencev v času, ko so zaradi ukrepov žičniške naprave na smučiščih mirovale, prestopilo na turne smuči. Kako sami gledate na velik porast zanimanja za turno smuko?
Res je, ljudje so začeli iskati alternative. Številni ljubitelji alpskega smučanja so se lotili teka na smučeh, še raje pa turnega smučanja. Tudi sam dobivam ogromno vprašanj na to temo, tako glede opreme kot lokacij za turno smuko.
So ljudje dovolj podkovani o pasteh, ki jih skriva zima v gorah? Kaj vse je treba vedeti, preden se lotimo turne smuke?
Predlagam, da se najprej včlanijo v neko društvo, na primer planinsko društvo, alpinistični odsek ali turnosmučarski klub, ter v teh krogih poiščejo ljudi, ki že hodijo na turno smuko, in se na prve ture podajo v njihovi družbi. Pa ne kar takoj v gore! Pomembno je, da se turne smuke lotimo postopoma.
Marmolada v Dolomitih.
Zelo pomembni so tudi tečaji turnega smučanja, ki jih organizirajo gorski vodniki in vodniki PZS, ter Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki jih organizira GRZS. Začetnikom priporočam, da se udeležijo teh tečajev.
Pomembno je tudi, da poleg znanja smučanja in obvladovanja svoje opreme znamo obvladati tudi lavinski trojček. Da torej znamo uporabljati plazovno žolno, da imamo lavinsko sondo in lopato. Brez tega se pozimi v gore ne sme. V primeru zasutja te brez plazovne žolne in tega, da gledaš iz plazu, živega ne bodo več našli.
Obvezna oprema za obiskovanje gore v zimski sezoni.
Če pa imaš vso to opremo in zraven prijatelje, ti lahko pomagajo. Brez tovariške pomoči se išče bolj kot ne mrtve. Prvih 10, 15 minut je pri zasutju najbolj ključnih.
Kje je najbolje začeti prve korak v svet turnega smučanja?
Najprimernejše okolje za začetnike je vsekakor smučišče z okolico. Tam se lahko navadijo na opremo in pridobijo prve izkušnje.
Drugi korak je sredogorje, se pravi območje nekje do gozdne meje, do 1.500, največ do 1.700 metrov, kjer ni možnosti snežnih plazov.
Po mojem mnenju so gore rezervirane samo za izkušene turne smučarje.
Računate, da se bo porast zanimanja za turno smuko prenesel tudi na širši bazen tekmovalcev v turni smuki?
Da, vsekakor računamo na to, predvsem na mlajše generacije. Za komisijo za tekmovalno turno smučanje je to zelo dobra novica. Želimo si čim več tekmovalcev.
Želimo si povečati udeležbo na turnosmučarskih tekmah, ki jih organiziramo v sklopu slovenskega pokala v turnem smučanju, kjer lahko nastopijo zgolj licencirani tekmovalci.
Reprezentančni trening na Voglu.
Naš cilj je, da pridobimo vsaj sto licenciranih tekmovalcev, za zdaj jih imamo okrog 60, in s tem tudi financiranje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To je naš glavni cilj.
Poleg tega je treba val povečanega zanimanja za turno smučanje izkoristiti širše in si ustvariti večjo bazo turnih smučarjev.
Še pred nekaj leti so večino sestavljali veterani (nad 45 let), danes so to člani, seveda pa želimo privabiti še mlajše.
Šesterica na svetovnem prvenstvu v Andori
Najboljši slovenski turni smučarji so trenutno v Andori, kjer poteka svetovno prvenstvo (1. do 6. marec). Slovenske barve zastopajo člani Luka Kovačič, Luka Mihelič in Aljaž Kolar, v kategoriji mlajših članov tekmuje Tine Habjan, med mladinci Klemen Španring in Maj Pritržnik med kadeti.
V najzahtevnejši preizkušnji - tekmi v vzponu - so se uspešno kosali z najboljšimi na svetu. Španring je med mladinci zasedel 8. mesto, Pritržnik je bil med kadeti 21., Habjan pa se je med mlajšimi člani uvrstil na 15. mesto. Med člani se je od Slovencev najbolje znašel Kovačič, ki je zasedel 12. mesto, Mihelič je bil 37., Kolar pa je tekmo končal na 41. mestu.
Slevenska štafeta v postavi Kovačič, Mihelič, Kolar in Habjan je zasedla 7. mesto.
To bomo poskušali doseči z akcijo Šolar na turne smuči, ki jo pripravljamo na Planinski zvezi Slovenije. Z mladimi želimo delati sistematično in ne samo v sklopu družin, kot se je delalo pred leti. Če ne bomo pritegnili mladih, bomo zamudili veliko priložnosti.
Lani smo v sklopu projekta Šolar na turne smuči izvedli prvo usposabljanje za vaditelje turnega smučanja, na katerem bomo izobrazili kader, ki bo lahko delal z mlajšo populacijo.
Gre za verificiran program, pri katerem je ključno, da bodo novi vaditelji v turnosmučarskih klubih ali v planinskih društvih oz. njihovih alpinističnih odsekih začeli delovati.
Druga stopnja tega izobraževanja je usposabljanje za učitelja turnega smučanja. Ta je prav tako že potrjena na ministrstvu, začeli pa jo bomo prihodnje leto.
Lumarjev vertikal (državno prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju 2021:
Torej je to nekakšen nov začetek za slovensko tekmovalno turno smučanje?
Res je. Z družinske ravni, kot je prej potekalo turno smučanje, želimo preiti na sistematičen način dela. Z vzgojo mladih, želimo si imeti vadbene skupine.
Glavni cilj projekta Šolar na turne smuči je, da bi lahko otrokom v okviru športnega dneva, šole v naravi ali izbirnih predmetov povsem praktično predstavili turno smučanje.
V letošnji sezoni se že dogovarjamo s proizvajalci opreme.
Računamo, da bi v prihodnjih štirih letih, kolikor bo trajal projekt, vaditelji turnega smučanja pripravili vsaj sto takšnih predstavitev. Seveda predvsem v okolju, kjer je to smiselno, kjer sploh so pogoji za turno smučanje.
In še nekaj, da se starši ne bodo prestrašili, otroci bodo v sklopu tega projekta trenirali samo na smučiščih in v okolici smučišč, ne v gorah. Torej samo v varnem okolju.
Maribor, državno prvenstvo v vzponu 2021.
Turno smučanje ni ekstremno smučanje. Še lani se je marsikdo ustrašil, da je to prehudo zanj in prenevarno. Če smučaš v sredogorju, kjer ni nevarnosti plazov, je turna smuka zelo varna. Mogoče precej bolj varna kot kolesarjenje, kjer si veliko bolj izpostavljen kot na smučišču.
Računamo, da bo s projektom Šolar na turne smuči okrog tisoč otrok dobilo svojo prvo izkušnjo na turnih smučeh, ki je brez tega projekta verjetno ne bi dobili vse do odrasle dobe.
Mogoče jih bo od teh tisoč deset ali pa 20 začelo sistematično trenirati.
Leta 2024, ko se projekt izteče, bodo v Južni Koreji na sporedu olimpijske igre mladih in želimo si, da bi vsaj dva slovenska predstavnika v ženski in dva v moški konkurenci tam konkurenčno zastopali Slovenijo. To je eden od naših glavnih ciljev.
Državno prvenstvo v šprintu na Golteh.
Kako blizu je turno smučanje olimpijskim igram?
Računamo, da se bo to zgodilo leta 2026 na olimpijskih igrah v Italiji. Ne vem pa, katera disciplina bo na sporedu. Zveza ISMF (International Ski Mountaineering Federation) v ta prizadevanja vlaga res velike napore.
1