Anamarija Lampič
Torek, 15. 10. 2024, 10.55
5 ur, 6 minut
Pogovor z Anamarijo Lampič
Anamarija Lampič: Vse tekme do olimpijskih iger so zame le pripravljalne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
Anamarija Lampič bo v prihajajoči zimi vstopila v svojo tretjo biatlonsko sezono. V prejšnji je bila najboljša Slovenka v svetovnem pokalu, v naslednji si zagotovo želi stopiti še korak višje, a nekdanja vrhunska smučarska tekačica vselej poudarja, da je osredotočena predvsem na olimpijske igre leta 2026: "Moj glavni cilj so olimpijske igre in vse, kar se bo dogajalo do teh, je le proces, trening, dril."
Med poletjem si je Anamarija Lampič v družbi partnerja Boštjana Klavžarja baterije polnila na morju, na Tajskem sta se lotila tudi potapljanja in tako odkljukala dolgoletno željo. "Letos sva se končno opogumila in tudi opravila certifikat za potapljanje do 18 metrov globine. To je še ena kljukica v mojem življenju in računam na to, da se bom zdaj vsakega aprila nekje potapljala," nam je 29-letnica iz Valburge povedala na nedavni predstavitvi reprezentanc Smučarske zveze Slovenije.
Poleti velika sprememba, ki bi lahko bila lepše izpeljana
"Ni bilo vprašanje, ali se tekmovalci s tem strinjamo ali ne, zgodil se je šum v komunikaciji in o tem preprosto nismo bili obveščeni."
Že v svoji prvi sezoni med najboljšimi biatlonkami sveta je navdušila z dvema petima mestoma na sprinterskih tekmah svetovnega pokala in tudi v prejšnji sezoni, njeni drugi biatlonski, se je dvakrat uvrstila v najboljšo deseterico, predvsem očiten pa je bil njen splošni napredek pri konstantnem zbiranju točk. Če je svojo prvo sezono v biatlonskem svetovnem pokalu v skupnem seštevku končala na 48. mestu, je bila lani že 17. in s tem tudi najvišje uvrščena Slovenka.
Jasno je, da si želi letos to še nadgraditi, je pa poleti doživela tudi prvo veliko spremembo v njeni novi disciplini. Ricca Grossa, pod vodstvom katerega je vstopila v biatlonski svet, je na čelu slovenske izbrane vrste zamenjal Janez Marič. Nenaden odhod nemškega strokovnjaka je presenetil mnoge tekmovalce, tudi Anamarijo Lampič. Bilo je nekaj nejevolje, izražene tudi javno. "Ni bilo vprašanje, ali se tekmovalci s tem strinjamo ali ne, zgodil pa se je tudi šum v komunikaciji in o tem preprosto nismo bili obveščeni," se je na dogajanje ozrla Anamarija Lampič, a dodala, da so se vsi reprezentanti hitro zbrali in se osredotočili na treninge: "Mislim, da se s tem se nihče več ne obremenjuje, vsi se zavedamo, da je treba trenirati, in to je to."
Zdaj ji napotkov ni več treba prevajati
Zdaj za strelski del v reprezentanci skrbi Ljubo Tomažič.
Vseeno pa je zanjo ta menjava prinesla še nekaj sprememb v proces treninga. Kako je to vplivalo na njen strelski razvoj? "Neke velike spremembe ni bilo, še vedno se posvečam istim stvarem, tistim, pri katerih najbolj zaostajam," odgovarja. Zdaj nad njenim strelskim razvojem namesto Grossa bdi slovenski strokovnjak Ljubo Tomažič. "Zagotovo pa je prednost zdaj ta, da je strelski trener Slovenec in mi napotkov ni treba prevajati iz angleščine v slovenščino. Če bi jaz deset let streljala, bi imela te osnovne stvari že dobro naštudirane in bi bilo tudi Riccu veliko lažje določene stvari razložiti, tako pa je bilo treba začetnika v angleščini pripeljati do obvladovanja. Zdaj mi je v tem pogledu zagotovo lažje. Posvečamo se položaju, tudi na puški smo spremenili nekaj stvari in zdaj se je treba na vse to navaditi."
"Vedno bom šibki člen v naši reprezentanci"
"Tekaško mislim, da sem še vedno v dobri formi, čeprav me je septembra ujel nek tak na videz nedolžen prehlad, ki se je vlekel 14 dni."
Vse do naslednje olimpijske sezone je za Anamarijo Lampič le priprava na igre v Cortini in Milanu, je še enkrat poudarila. "Pri streljanju šteje kilometrina in najbrž bom, kar zadeva strelski del, vedno šibki člen v naši reprezentanci. Tekaško mislim, da sem še vedno v dobri formi, čeprav me je septembra ujel neki tak na videz nedolžen prehlad, ki se je vlekel 14 dni. V bistvu sem že mislila, da imam angino, pljučnico ali korono. Ampak ni bilo nič od tega. Hvala bogu ni bilo nobenih antibiotikov. Se mi pa zdi, da se še kar nekako sestavljam po tem, a je k sreči do začetka sezone še dovolj časa."
Biatlonci sezono začenjajo šele konec novembra na Finskem, čaka jih še lep del treninga, sicer pa lahko za priprave uporabi tudi uvodne tekme sezone, nam je še zaupala. Njeni osrednji cilji, tekme, na katerih si želi resnično pokazati vse, kar zna, so na sporedu šele prihodnje leto, konec januarja in februarja. "Zabeležene imam tekme v Lenzerheideju, kjer je svetovno prvenstvo, pa v Anterselvi, ki so predtekma olimpijskih iger. Na teh prizoriščih želim biti pripravljena tako, da bo res videti, kot da so olimpijske igre."
Pokljuke se tudi malce boji. Zakaj?
"Na Češkem bi morali biti v najboljši formi, pa smo vsi razen Jaka pogrnili na celi črti."
V koledar svetovnega pokala se je vrnila tudi Pokljuka, ki bo od 13. do 16. marca gostila dve individualni tekmi, dva skupinska starta, pa tekmi mešanih štafet in mešanih parov. "Veseli smo, da bomo spet tekmovali v Sloveniji, morda pa nam ne diši ravno, da bo šele marca. Na Pokljuki je lahko takrat sicer še zelo dobro, lahko pa je že res huda odjuga in tiste iglice na progi ne naredijo nič dobrega. Ampak smo seveda veseli, da se je Pokljuka vrnila. Bo ena zelo lepa tekma. Je pa tudi res, da so tam na sporedu zelo težke tekme, tudi najdaljša posamična, ki se je vsi malce bojimo ravno zaradi tega, če bodo južne razmere."
Ampak ravno v takšnih težkih razmerah močni tekači lahko naredijo razliko. "To je res, je pa to seveda odvisno tudi od materiala. Lani v Novem Mestu se je na primer videlo, da smo v tem malce zgrešili. Ampak tam tudi mi nismo bili optimalni, tistih 12 dni na Češkem, ko bi morali biti v najboljši formi, smo vsi razen Jaka pogrnili na celi črti," pravi trikratna zmagovalka s svetovnega pokala v smučarskem teku.
"Tukaj vidim manjšo težavo"
Vodja servisa Anže Globevnik je edini, ki do potankosti pozna smuči vseh reprezentantk in reprezentantov.
Ravno v teh zahtevnih skrajnih razmerah se pokaže, kako izjemno pomemben je servis. Slovenska reprezentanca se v tem pogledu ne more kosati z največjimi in najbogatejšimi. Tudi Anamarija Lampič ima nekaj skrbi. "Na žalost smo izgubili še enega serviserja, za zdaj imamo tako samo dva za deset tekmovalcev, kar se mi zdi odločno premalo. Obljubili so nam pomoč in zagotovili, da se trudijo, ampak za zdaj imamo samo dva takšna, ki se res spoznata na maže in opremo. Še kakšen ali dva se bosta našla, da bosta pomagala smuči 'razpeljevati', kot se reče, jih razvažati in testirati, ampak tak, ki res do potankosti pozna vse naše smuči, je za zdaj le en sam. Tukaj vidim manjšo težavo. Vem, da si tega ne moremo privoščiti, ampak tukaj imamo precejšen manko pred večjimi reprezentancami, ki si lahko privoščijo resen servis, preizkušajo stvari, izmenjavajo osebje, dokler ne najdejo pravega itn. Mi pa imamo tisto, kar imamo, in še tega si ne želimo izgubiti, saj ima vsaka roka, vsak človek, ki si želi delati z nami, velik učinek v naši ekipi."
