SiolNET. Sportal #zanaše
0,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger
#zanaše: Navijaške evforije ob uspehih Slovencev

Ko navdušijo slovenski športniki

0,25

termometer

Slovenski športniki nas vsako leto razvajajo z izjemnimi uspehi, ki v ljubiteljih športa vzbujajo močna čustva. Eno od zadnjih večjih navijaških evforij smo doživeli septembra, ko so naši košarkarji z naslovom evropskih prvakov spisali pravljico. Ne dvomimo, da bodo prihodnji meseci, v katerih bodo vrhunec olimpijske igre, prinesli nove, evforične, pozitivnih čustev in veselja polne zimske dni.

Goran Dragić in druščina sta pod vodstvom selektorja Igorja Kokoškova poskrbela za največji podvig do zdaj. Goran Dragić in druščina sta pod vodstvom selektorja Igorja Kokoškova poskrbela za največji podvig do zdaj. Foto: Vid Ponikvar

Košarkarji evropski prvaki

Najbolj svež je tudi največji uspeh slovenskega športa, vsaj ekipnega zagotovo. Način, na katerega so Goran Dragić, Luka Dončić in druščina septembra skočili na vrh Evrope, osvojili srca Slovencev in tudi sveta, je neverjeten.

Z devetimi zmagami na devetih tekmah, vmes pa so v polfinalu razbili najboljšo evropsko reprezentanco zadnjega desetletja. Zdaj že nekdanje evropske prvake Špance so premagali kar za 20 točk.

Ne čudi, da so poskrbeli za takšno evforijo, kot v Sloveniji vlada v zadnjih dneh, in se za vse čase v zgodovino zapisali kot zlati fantje.

Slovenskim rokometašem je v tekmi za bron uspel pravcati podvig. Slovenskim rokometašem je v tekmi za bron uspel pravcati podvig. Foto: Sportida

Bron rokometašev z zlatim leskom in srebro pred domačimi navijači

V začetku letošnjega leta so se rokometaši dokopali še druge kolajne z največjih tekmovanj. Tokrat pod vodstvom legendarnega srbskega trenerja, nekoč najboljšega rokometaša na svetu Veselina Vujovića. V skupinskem delu so premagali Angolo, Makedonijo, Islandijo, remizirali s Tunizijo in visoko izgubili proti Špancem.

V osmini finala je Slovenija zlahka odpravila Rusijo (32:26), imela v četrtfinalu nekaj več težav s Katarjem (32:30), medtem ko v polfinalu ni imela preveč možnosti proti Francozom (25:31). Potem je prišla tekma za bron proti starim tekmecem Hrvatom, ki bo šla v zgodovino.

Slovenija je proti sosedom zaostajala že za osem golov, a nato v drugem polčasu po preobratu, kot ga ne pomnimo, dosegla sladko zmago za en gol in prvo medaljo na svetovnih prvenstvih. Rokometaše je spet, po 13 letih, slavila vsa država. Veliko veselje slovenskih rokometašev po zmagi v polfinalu nad Hrvaško. Veliko veselje slovenskih rokometašev po zmagi v polfinalu nad Hrvaško. Foto: Reuters

Prvo veliko tekmovanje v kakšnem izmed najbolj priljubljenih ekipnih športov v času slovenske samostojnosti na domačih tleh in takoj medalja. Slovenci, ki jih je s klopi vodil Tone Tiselj, so v skupinskem delu z dvema zmagama (Islandija in Češka) ter remijem proti Madžarski brez težav napredovali v nadaljnje tekmovanje.

Tam so, spet v skupini, premagali še Francoze in Srbe, medtem ko so bili Nemci prevelik zalogaj, a je to zadostovalo za polfinale.

V tem so v eni najbolj znamenitih tekem v zgodovini slovenskega rokometa premagali Hrvate s 27:25, v finalu pa so bili Nemci, takrat evropski in svetovni podprvaki, ki so bili srebrni tudi na olimpijskih igrah v Atenah istega leta, spet premočni.

Takole so se slovenski odbojkarji veselili po odmevni zmagi nad Italijo v polfinalu. Takole so se slovenski odbojkarji veselili po odmevni zmagi nad Italijo v polfinalu. Foto: Vid Ponikvar

Odbojkarji šokirali in šli skoraj do konca

Še en uspeh, za katerega je poskrbel selektor iz tujine. Andrea Giani, ki je kot igralec z Italijo osvojil kar tri naslove svetovnega in štiri evropskega prvaka ter se z medaljami vračal tudi z olimpijskih iger, je slovenskim odbojkarjem vcepil zmagovalno miselnost in potem se je zgodilo, kar se je.

Slovenci so se leta 2015 po porazih proti Poljakom in Belgijcem - premagali so samo Beloruse - sprva komaj prebili iz skupinskega dela, a nato v repasažu za četrtfinale proti Nizozemcem niso imeli težav.

V četrtfinalu so šokirali svetovne prvake Poljake in jih premagali s 3:2. V polfinalu so padli še Italijani. Francija je bila v finalu previsoka ovira, trikolori so zmagali s 3:0, a to ne zmanjšuje velikega uspeha, za katerega so poskrbeli slovenski odbojkarji.

Tina Maze je leta 2014 na za Slovenijo najuspešnejših olimpijskih igrah postala prva Slovenka z zlato olimpijsko kolajno na zimskih OI. Tina Maze je leta 2014 na za Slovenijo najuspešnejših olimpijskih igrah postala prva Slovenka z zlato olimpijsko kolajno na zimskih OI. Foto: Reuters

Zima, zima žlahtna ...

Pred februarskimi olimpijskimi igrami v Pjongčangu se spomnimo le izjemnega  leta 2014 in za Slovenijo najuspešnejših OI v Sočiju, od koder so se Slovenci vrnili s kar osmimi olimpijskimi kolajnami.

12. februarja 2014 je nekdanja alpska smučarka Tina Maze v Rusiji pisala zgodovino in Sloveniji priborila sploh prvo zlato kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Postala je olimpijska prvakinja v kraljevi disciplini, smuku, prvo mesto si je delila s Švicarko Dominique Gisin. Šest dni pozneje je postala še olimpijska veleslalomska prvakinja.

Žan Košir se je z olimpijskih iger vrnil z dvema kolajnama. Žan Košir se je z olimpijskih iger vrnil z dvema kolajnama.

S srebrom in bronom sta se v Sočiju okitila deskar Žan Košir in smučarski skakalec Peter Prevc. Bron sta osvojili še biatlonka Teja Gregorin in smučarska tekačica Vesna Fabjan v šprintu.

Tudi Peter Prevc se je okitil z dvema olimpijskima odličjema. Tudi Peter Prevc se je okitil z dvema olimpijskima odličjema. Foto: Vid Ponikvar

Kolajne na zimskih OI so za Slovenijo med drugim osvojili še smučarji Alenka Dovžan, Jure Košir, Katja Koren, skakalci Damjan Fras, Robert Kranjec, Primož Peterka, Peter Žonta, po izjemni zgodbi v Vancouvru pa tudi tekačica Petra Majdič.

... in kristalna

Se še spomnite evforije ob izjemni sezoni Mazejeve, ki je v 2012/13 nanizala 11 zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala (2.414 točk) ter tako zrušila 13 let star rekord Hermana Maierja (2000 točk)? Črnjanka je takrat kot edina slovenska alpska smučarka osvojila veliki kristalni globus ter mu dodala malega superveleslalomskega in veleslalomskega.

Obdana s kristali je Črnjanka končala rekordno sezono 2012/13. Obdana s kristali je Črnjanka končala rekordno sezono 2012/13. Foto: Reuters

Lastniki velikega kristalnega globusa so postali tudi Primož Peterka - edini ima dva -, Peter Prevc in Žan Košir.

Primož Peterka je edini Slovenec z dvema velikima kristalnima globusoma (1997, 1998). Primož Peterka je edini Slovenec z dvema velikima kristalnima globusoma (1997, 1998). Foto: Reuters

Tako se je od izjemne sezone 2015/16 poslovil Peter Prevc - z velikim in majhnim kristalnim globusom ter skupno zmago na novoletni turneji. Tako se je od izjemne sezone 2015/16 poslovil Peter Prevc - z velikim in majhnim kristalnim globusom ter skupno zmago na novoletni turneji. Foto: Vid Ponikvar

Žan Košir je v sezoni 2014/15 pobral vse kristale, kar se jih je dalo. Žan Košir je v sezoni 2014/15 pobral vse kristale, kar se jih je dalo.

Zadnja je kristal v vitrino pospravila Ilka Štuhec. Zadnja je kristal v vitrino pospravila Ilka Štuhec. Foto: Sportida

Celjski rokometaši so edini, ki so zmagali v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Celjski rokometaši so edini, ki so zmagali v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Foto: Sportida

Rokometaši poskrbeli za še en velik uspeh ekipnega športa

Mnogo let so poskušali, bili del evropske rokometne klubske smetane, a uspelo jim ni nikoli. Do leta 2004, ko je celjski rokometni klub postal prvi in do zdaj tudi edini, ki je med moškimi ekipnimi športi postal prvak v najmočnejšem klubskem tekmovanju v Evropi.

Od Celjanov takratnega uspeha, do katerega jih je popeljal Miro Požun, ni pričakovalo prav veliko ljudi. V preteklih letih so imeli tudi močnejše ekipe, a se je vedno nekje zalomilo. Toda potem so Dejan Perić, Uroš Zorman, Renato Vugrinec, Edvard Kokšarov, Sergej Rutenka, Miladin Kozlina in preostali šli do konca.

V skupini so Celjani zasedli prvo mesto, potem so do finala po vrsti padali španski Ademar Leon, nemški Lemgo in še en španski predstavnik Ciudad Real v polfinalu. Sledila sta veliki finale in veliko zmagoslavje proti še enemu nemškemu predstavniku Flensburgu.

Dušan Hauptman in soigralci so leta 1997 navduševali košarkarsko Evropo. Dušan Hauptman in soigralci so leta 1997 navduševali košarkarsko Evropo. Foto: Reuters

Prva velika košarkarska evforija v Sloveniji

Dobro, tudi tri leta prej, ko je Union Olimpija osvojila drugorazredni košarkarski pokal Saporta, je bilo veselo, a košarkarske evforije, kot smo jo v Sloveniji in predvsem v Ljubljani živeli leta 1997, ko so v Tivoliju pod taktirko legendarnega Zmaga Sagadina blesteli Ariel McDonald, Marko Milić, Dušan Hauptman, Marko Tušek, Vladimer Stepania in še nekateri asi takratne Union Olimpije, do takrat nismo pomnili.

V skupinskem delu je Olimpija zaostala le za velikanom grške košarke Panathinaikosom in potem brez težav napredovala še iz drugega dela skupinskega tekmovanja. V osmini finala je z 2:1 v zmagah v zadnjih sekundah tretje tekme padla še zagrebška Cibona in v četrtfinalu, prav tako z 2:1, še milanski Stefanel.

Pot na zaključni turnir v Rimu je bila tu! Tam pa, ob podpori številnih navijačev s tribun, poraz proti poznejšemu evropskemu prvaku, grškemu Oylmpiacosu, in potem zmaga v tekmi za tretje mesto nad francoskim Asvelom. Pa razbita tabla po norem zabijanju Milića, seveda …

Hokejisti Slovenije so v boju za četrtfinale pomendrali Avstrijce. Hokejisti Slovenije so v boju za četrtfinale pomendrali Avstrijce. Foto: Reuters

Risi so šokirali hokejski svet

Že zgodovinska prva uvrstitev na olimpijske igre v Soči je bila velik dosežek, a to, kar so potem pokazali na najmočnejšem hokejskem turnirju na svetu, na katerem nastopa najboljše, kar s palicami drsa po ledenih ploskvah, je bil šele pravcati podvig.

Po številnih nastopih na svetovnih prvenstvih elitne divizije, na katerih so najvišje končali na 13. mestu, so februarja 2014 v Sočiju prišli celo do nastopa v četrtfinalu in sedmega mesta. V skupinskem delu tekmovanja so se dostojno upirali hokejskim gigantom iz Rusije in ZDA (poraza z 2:5 in 1:5), medtem ko so Slovake presenetili in si izborili zmago s 3:1.

Potem sta sledila play off za nastop v četrtfinalu in zgodovinska tekma proti Avstriji, v kateri so varovanci Matjaža Kopitarja severne sosede razbili kar s 4:0. Dlje ni šlo, Švedi, pozneje so osvojili srebro, so v naslednji tekmi zmagali s 5:0 in za Slovenijo je bilo tekmovanja konec. So se pa priljubljeni risi domov vrnili kot veliki junaki.

Veselje kapetana Slovenije Roberta Korena po golu za zgodovinsko zmago nad Alžirijo. Veselje kapetana Slovenije Roberta Korena po golu za zgodovinsko zmago nad Alžirijo. Foto: Reuters

Nogometaši so bili le nekaj sekund oddaljeni od raja

Potem ko so v dodatnih kvalifikacijah na noge spravili Rusijo - odločilni gol je na povratni tekmi v Ljudskem vrtu dosegel Zlatko Dedić -, so varovanci Matjaža Keka samozavestno odpotovali v Južnoafriško republiko, kjer je poleti 2010 potekal največji športni festival leta. Nogometno svetovno prvenstvo, ki ga je spremljalo več milijard ljudi po svetu.

Na njem se je Slovenija znašla drugič, a prvo, pred osmimi leti na Japonskem in v Južni Koreji, se je zanjo končalo klavrno. Na drugem je bilo povsem drugače. Najprej je v uvodnem delu skupinskega tekmovanja z golom kapetana Roberta Korena zmagala sploh prvič na velikih tekmovanjih. Z 1:0 je padla Alžirija. Na drugi tekmi je ob polčasu proti ZDA po golih Valterja Birse in Zlatana Ljubijankića vodila z 2:0 in uvrstitev v osmino finala je bila na dlani. Toda potem so si Američani priigrali delni preobrat in remi z 2:2.

Nič zato, pred zadnjim obračunom z Anglijo je bila Slovenija še vedno v igri za napredovanje in bi ga, čeprav je proti Angležem izgubila z 0:1, tudi dosegla, če ZDA ne bi premagale Alžirije. Vse do sodnikovega dodatka druge tekme skupine C v Pretorii je kazalo, da bo res tako, na semaforju je bil izid 0:0, a potem je Landon Donovan v 91. minuti zadel za zmago Američanov z 1:0 in pokopal slovenske sanje.

Neverjeten prizor: 12 tisoč slovenskih navijačev na tekmi proti Španiji v Amsterdamu. Neverjeten prizor: 12 tisoč slovenskih navijačev na tekmi proti Španiji v Amsterdamu. Foto: Reuters

Rodila se je slovenska nogometna pravljica

Resda se je Maribor nekaj mesecev pred tem prvič uvrstil v ligo prvakov, a tistega, kar se je dogajalo novembra leta 1999, ko je v dodatnih kvalifikacijah za svoj prvi nastop na velikem tekmovanju, v play-offu za evropsko prvenstvo 2000, padla Ukrajina, ne prekaša nič. Slovenija pod vodstvom takratnega nacionalnega junaka na igrišču Srečka Katanca in velikega heroja na njem Zlatka Zahovića je bila hit.

Še bolj je na to kazalo po prvem polčasu zgodovinske prve tekme proti Jugoslaviji, ko so Slovenci vodili s 3:0, a se potem morali sprijazniti z remijem s 3:3. Nato so izgubili proti Španiji z 1:2 in v zadnjem krogu remizirali z Norveško brez zadetkov, zato so se morali posloviti.

Toda kljub temu so na Nizozemskem in v Belgiji, tam je namreč takrat potekal velik poletni nogometni festival, pustili globok pečat. "Velika poživitev evropskega prvenstva," so takrat o Sloveniji zapisali številni tuji mediji. Da so res močno opozorili nase, priča tudi množična selitev slovenskega naroda na štadione v Charleroiju, Arnhemu in predvsem Amsterdamu, kjer se je na tribunah znašlo neverjetnih 12 tisoč navijačev iz Slovenije.

Veliko veselje ob zmagi Maribora na Olimpijskem štadionu v Kijevu leta 1999. Veliko veselje ob zmagi Maribora na Olimpijskem štadionu v Kijevu leta 1999. Foto: Reuters

Mariborski nogometaši so prebili led

Liga prvakov in leto 1999. Prva velika zgodba slovenskega nogometa v času državne samostojnosti. Pod vodstvom Bojana Prašnikarja so vijoličasti dosegli nemogoče. Kot prvi in do zdaj tudi edini slovenski klub so se uvrstili v najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje, ki je rezervirano le za najboljše in najbogatejše, kar premore nogomet.

V zadnjem krogu kvalifikacij so na kolena spravili Lyon, potem pa se dostojno upirali bogatemu in zvezdnikov polnemu Laziu iz Rima, Bayerju iz Leverkusna in kijevskemu Dinamu, ki so ga v prvem krogu kar na njegovem igrišču celo premagali z golom Anteja Šimundže (1:0). Osvojili so štiri točke, točko so odščipnili tudi Bayerju v zadnjem krogu na njegovem igrišču v Leverkusnu in ga prikrajšali za napredovanje v izločilne dele.

Sadik Mujkič, Milan Janša, Jani Klemenčič, Denis Žvegelj in Iztok Čop - prvi športniki v samostojni Sloveniji z olimpijskimi kolajnami. Sadik Mujkič, Milan Janša, Jani Klemenčič, Denis Žvegelj in Iztok Čop - prvi športniki v samostojni Sloveniji z olimpijskimi kolajnami. Foto: Vid Ponikvar

Od veslačev v Barceloni do kvarteta v Riu

Od osamosvojitve smo Slovenci uživali tudi v poletnih olimpijskih igrah, s katerih so se naši športniki vrnili s 23 kolajnami, petimi zlatimi, osmimi srebrnimi in desetimi bronastimi.

V Barceloni so jih leta 1992 začeli zbirati veslači. Iztok Čop in Denis Žvegelj sta bila bronasta v dvojcu brez krmarja, Milan Janša, Janez Klemenčič, Sašo MIrjanič in Sadik Mujkič pa v četvercu brez krmarja.

Zlati Primož Kozmus Zlati Primož Kozmus Foto: Getty Images

Sploh prvo zlato olimpijsko kolajno smo dočakali leta 2000 v Sydneyju, kjer so navdušili Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec. Olimpijski prvak je leta 2008 v Pekingu postal tudi metalec kladiva Primož Kozmus, leta 2012 v Londonu pa judoistka Urška Žolnir.

Tri slovenske judoistke, ki so se z OI vrnile s kolajnami. Tri slovenske judoistke, ki so se z OI vrnile s kolajnami. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Zlato bero je v Riu lani povečala judoistka Tina Trstenjak, srebro sta si prislužila kajakaš Peter Kauzer in jadralec Vasilij Žbogar, za katerega je bilo to tretje olimpijsko odličja, bron pa po poškodbi še ena judoistka Anamari Velenšek.

Vasilij Žbogar je leta 2016 osvojil tretje olimpijsko odličje. Vasilij Žbogar je leta 2016 osvojil tretje olimpijsko odličje. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Tim Gajser je motoevforijo sprožil z lanskim naslovom svetovnega prvaka v motokrosu. Tim Gajser je motoevforijo sprožil z lanskim naslovom svetovnega prvaka v motokrosu. Foto: Grega Valančič/Sportida

Primož Roglič navdušuje na kolesu. Primož Roglič navdušuje na kolesu. Foto: Getty Images

Na kakšen način pa vi spodbujate naše športnike? Navijajte #zanaše nekoliko drugače!

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin