Roglič do zadnjega v boju za etapno zmago, na vrhu brez večjih sprememb

S samostojnim pobegom je 189,5 kilometra dolgo etapo dobil Nizozemec Bauke Mollema (Trek Segafredo), ki je v cilj prišel nekaj sekund pred skupino štirih zasledovalcev. Drugo mesto je zasedel Italijan Diego Ulissi, tretje pa Francoz Tony Gallopin.

Organizatorji so očitno zadeli z načrtovanjem trase za letošnjo dirko. Etape so zanimive, čeprav ne potekajo v Pirenejih in Alpah, pa strežejo z zanimivimi dogodki. Po 14. je nepričakovano prišlo do spremembe v skupnem vodstvu, rumeno majico je moral Fabio Aru vrniti Chrisu Froomu. Samo dan pozneje je kazalo, da bo spet prišlo do spremembe.

Froome se je izvlekel kljub težavi s kolesom

Froome, sicer trikratni zmagovalec dirke, se je znašel v velikih težavah, zaradi okvare kolesa je na najtežjem izmed štirih vzponov za skupino favoritov - ta je v tistem trenutku za Rogličevo ubežno skupino že imela več kot šest minut zaostanka, že zaostajal skoraj minuto. Ekipa AG2R La Mondiale, ki je za svojega kapetana Romaina Bardeta - ta je ceste odlično poznal, saj živi v bližini, izvedla več nevarnih, a neuspešnih napadov, je to poskušala izkoristiti, toda Sky se ni dal. Froome je od moštvenega kolega Michala Kwiatkovskega dobil zadnje kolo, preostali pomočniki Mikel Nieve, Sergio Henao in Mikel Landa pa sta ga popeljala do konkurentov.

Chris Froome ostaja v rumeni majici. Foto: Reuters

"To je bil zelo stresni dogodek. Nisem bil prepričan, da bom po tem, ko sem poškodoval zadnje kolo, ujel skupino. A Nieve in Henao sta dala svoj maksimum, Landa prav tako. Napadi se bodo zagotovo še vrstili, to je povsem jasno. Drugi morajo napadati, če želijo pridobiti nekaj časa pred kronometrom," je po stresni etapi dejal Britanec.

Težave Frooma so kar nekoliko zasenčile boj za etapno zmago, ki je bil prav tako zelo zanimiv. Že na začetku 189,5 kilometra dolge etape se je v beg pognalo pet kolesarjev, pozneje se jim je pridružilo še 23 tekmovalcev, med njimi je bil tudi Roglič. Hitro je postalo jasno, da je v tej skupini iskati zmagovalca, za dodatno selekcijo pa sta poskrbela zadnja dva kategorizirana vzpona, posebno vzpon prve kategorije na Col de Peyra Tailade. Pred njim je sicer s pobegom poskusil Nemec Tony Martin, ki pa za vožnjo navkreber ni imel dovolj močnih nog.

Warren Barguil Foto: Reuters Povsem drugo velja za Francoza Warrena Berguila, kralja gorskih ciljev na dirki, ki je bil spet najmočnejši, med močnejšimi je bil tudi Roglič. Na vrhu predzadnjega vzpona se je izoblikovala skupina osmih kolesarjev, ki jo je na spustu napadel Bauke Mollema. Zasledovalna skupina se je nato še povečala, na zadnjem kategoriziranem vzponu pa jo je z napadom spet razbil Zasavec. Njegovemu napadu je sledil le Berguil, ki je nato tudi dobil gorski cilj, na spustu sta se jima pridružila še Ulissi in Gallopin. Složnosti, da bi ujeli Mollemo, ni bilo dovolj, v sprintu so se udarili za drugo mesto, Roglič se v družbi eminentnih imen svetovnega kolesarstva ni predal, vendar ga je Italijan zaprl, tako da ni mogel doseči več od četrtega mesta.

Nizozemec je zasledovalno skupino premagal za 19 sekund in zabeležil svojo prvo zmago na Touru. "V prejšnjih letih sem bil velikokrat blizu, tako da se imel velikanski motiv. Etapi med vikendom sta bili moja priložnost, vedel pa sem, da bom za zmago moral v beg. V sobotnega mi ni uspelo, danes se je posrečilo. Približno 30 kilometrov pred ciljem sem se odločil za napad. Mislim, da z izjemo kronometra še nikoli toliko časa nisem vozil sam. Na koncu je bilo tesno, a sem le prišel do svoje največje zmage v karieri. Tour je zame najpomembnejša dirka, dolgo časa sem sanjal etapno zmago na njem," se je na cilju smejalo zmagovalcu.

Izidi:

Skupni vrstni red: