"Če koga ne bi želel izbrati, bi bil to Novak Đoković" #video

Aljaž, zdaj že kar nekaj časa znova igrate pod slovensko zastavo. Se je bilo lepo vrniti in znova zaigrati za Slovenijo?
Vesel sem, da sem odigral svojo prvo tekmo proti Poljski. Sprva sem bi nekoliko nervozen, ampak ko sem šel skozi to, se mi zdi, da se je v meni nekaj sprostilo, in potem je bilo vse skupaj lažje.

Kako ste zadovoljni z dozdajšnjim delom sezone? V Buenos Airesu in Riu so lopar pred vami polagali igralci, kot so Pablo Carreno-Busta (12. igralec sveta), Diego Schwartzman (15. igralec), Albert Ramos-Vinolas (23. igralec) …
Pesek je bil vedno moja najljubša podlaga in tam vem, da sem enkrat lahko med najboljšimi desetimi igralci na svetu. Na trdi podlagi mi sprva ni šlo najbolje. Dobil sem Rogerja Federerja, nato sem izgubil tudi proti Dominicu Thiemu, ampak sem vseeno igral dobro.

Menite, da znamo Slovenci dovolj ceniti takšne rezultate, ali smo vendarle narod, ki si želi najvišja mesta?
Slovenci smo navajeni, da smo dobri v športih – sploh v zimskih. Na žalost ljudje ne razumejo, da je tenis globalen šport. Nič nimam proti smučanju ali smučarskim skokom, ker jih tudi sam spremljam in občudujem te športnike, a je razlika biti prvi v skokih ali biti prvi v tenisu. Torej biti 40. na svetu v tenisu ni isto, kot biti 40. na svetu v skokih. Mislim, da še vedno razmišljamo, da smo zimska nacija. 

Tenis je videti lep in eleganten šport, zadaj pa je verjetno precej garanja. Koliko ur na dan trenirate?
V pripravljalnem obdobju je res veliko treninga, takrat treniram tudi sedem ur na dan. V tekmovalni sezoni je treninga nekoliko manj. Jaz načeloma raje treniram manj kot več. A je različno. So igralci, ki trenirajo po šest ur na dan, in Roger Federer, ki verjetno trenira uro ali uro in pol na dan. Pri vsem skupaj gre za sistematsko delo. Spominjam se, da sem treniral eno ali dve uri na dan, ko sem na lestvici ATP prišel okrog stotega mesta. Do tja sem prišel zato, ker znam igrati tenis. Če sem želel priti višje, sem moral več delati, in šele takrat vidiš, da je treba v to vložiti veliko truda. Trenirati je treba veliko in pametno.

Kaj vam je pri tenisu najbolj všeč in kaj vas najbolj moti?
Najbolj so mi všeč igra in tekmovanja. Zelo nerad izgubljam, ampak najbolj pa me motijo potovanja. Raje bi videl, da bi se vse dogajalo doma, ampak, žal, ne gre. To je del našega športa.

Bi mladim svetovali, da se ukvarjajo s tenisom?
Da. Mislim, da te tenis veliko nauči, spoznaš veliko dobrih ljudi. Nauči te tudi discipline … Ker je tenis individualen šport, moraš biti morda bolj miren, kar je pri poslu zelo pomembno.

Že večkrat smo lahko brali, da je pri tenisu marsikaj povezano s financami. Se v tenisu da uspeti brez sponzorjev ali druge finančne pomoči?
Mislim, da je kar pomembno, da dobiš sponzorje. Sploh takrat, ko začneš igrati v tujini, saj tudi potovanja stanejo. Vedno potrebuješ tudi dobrega trenerja, ta je zelo pomemben. Andraž (Aljažev brat dvojček, op. p.) in jaz sva imela srečo, da sva dobila veliko pomoči od manjših sponzorjev. Tudi starša sta se zares trudila, da bi nama lahko pomagala po najboljših močeh, čeprav doma denarja ni bilo na pretek. Res sem jima hvaležen za vse, kar sta naredila, in čas, ki sta ga žrtvovala. Na koncu lahko rečem, da so finance zelo pomembne.

"Pri 36 letih vem, da bo moje telo že dovolj iztrošeno." Foto: Guliverimage/Getty Images Pri 28 letih lahko rečeva, da veljate za izkušenega igralca. Si želite vztrajati tako dolgo kot na primer Roger Federer?
Ta trenutek zagotovo ne. Ne vidim se, da bi igral tenis pri 36 letih. Bolj zaradi tega, ker je šlo pri meni ogromno časa za sanacijo poškodb. Vem, da moje telo ni narejeno za ekstremen šport, kar tenis na žalost je, saj nimam takšne konstitucije. Pri 36 letih vem, da bo moje telo že dovolj iztrošeno. Roger teh težav nima, saj je res atlet. Ima malo poškodb oziroma si lahko kroji urnik turnirjev. Če bi igral tako kot on, bi igral nekaj turnirjev na leto in bi bilo dovolj, a se verjetno to ne bo zgodilo. Sam nameravam igrati še nekaj let. Zelo si želim družine, ampak ne medtem ko igram. Ta trenutek je cilj igrati … Zavedam se, da mi telo enkrat ne bo več dopuščal igrati tenisa in takrat se bom odločil, kako naprej.

Ne moreva mimo dvoboja z Rogerjem Federerjem, ko ste letos z njim igrali v uvodnem krogu OP Avstralije. Kako ste doživljali ta dvoboj?
Rečem lahko le, da je Federer najboljši vseh časov. Sploh zaradi števila osvojenih turnirjev za grand slam. Kaj sem doživljal? Že ko sva se začela ogrevati, sem videl, da je njegova žoga veliko bolj čista in natančna kot pri drugih igralcih. Vse skupaj je bilo drugače, veliko manj časa imaš. Začutil sem, da ne bom imel veliko priložnosti, da se bom lahko pripravil na njegove udarce. Druga stvar, ki jo počne pri 36 letih, je, da se neobičajno dobro giba in je še vedno zelo hiter. Pravi užitek ga je gledati. Ne morem reči, da nisem imel priložnosti, ampak proti takšnim igralcem je priložnosti manj. Proti njemu moraš odigrati zares dobro, da sploh lahko imaš kakšne možnosti.

Je Roger res tako sproščen? Tudi med vajinim dvobojem se je pošalil, ko vas je pri začetnem udarcu zmotil jok otroka, on pa vem je čez mrežo rekel: "Ni moj otrok."
Že po njegovi značilni hoji je videti sproščen. Je tudi zelo prijazen in vedno vse lepo pozdravi. Drugače ne vem, kakšen je, ker ga ne poznam in tudi bolj redko ga vidimo. Videti je zelo sproščen, kar je opazno tudi na igrišču. Zagotovo uživa v tenisu, to lahko rečem, saj je kot otrok, ko pride na igrišče. Pri 36 letih dosegati takšne rezultate in imeti toliko otrok (štiri, op. p.), kot jih ima on … Dobro, vemo, da ima varuške, ampak mislim, da ima še vseeno veliko dela. Še vedno uživa v tenisu in lepo je to videti.

Baby interrupts Bedene's serve.

Federer - 'It's not mine!' pic.twitter.com/m9B948IfuD

— Eurosport UK (@Eurosport_UK) January 16, 2018

Pred tem ste trikrat igrali z Đokovićem, enkrat z Murrayjem in enkrat z Nadalom. Pravzaprav ste igrali z vsemi igralci iz tako imenovane velike četverice. Kateri od teh vas je najbolj navdušil?
Imel sem srečo ali nesrečo, ko sem igral proti Novaku Đokoviću, ko je bil v res dobri formi. Če bi moral koga izbrati, proti kateremu sem najtežje igral, bi izbral Noleta. Ravno zaradi tega, ker je imel takrat vse. Dobro je serviral, dobro je vračal servise in z zadnje črte je vseskozi izvajal pritisk. Če koga ne bi želel izbrati, bi bil to on.

Ko sva ravno pri njem. Kaj ga po vašem mnenju v času, ko nima rezultatov, najbolj muči? "Zagotovo je navajen zmagovati in če si bo želel, se bo vrnil." Foto: Guliverimage/Getty Images
Videti je povsem drugačen. Ne vem točno, kaj je njegov namen in kaj bi rad naredil. Kot sam pravi, se počuti bolje, ampak verjetno zunaj tenisa. Veliko je naredil v tenisu in mogoče – to so samo ugibanja – je dal kakšne stvari na stran in se bolj posvetil družini. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Zagotovo je navajen zmagovati in če si bo želel, se bo vrnil. Tenisa ni pozabil igrati in zagotovo je eden najboljših igralcev na svetu.

Kar nekaj let ste živeli v Veliki Britaniji, zdaj pa ste že nekaj časa v Sloveniji. Ali kaj pogrešate od tam ali se vendarle doma počutite najbolje?
Dom je dom. Edino, kar včasih pogrešam, je mir, ki je bil tam. Tam so trgovine zaprli že ob 17.30 in je bil res mir. Tudi treningi so bili lažji. Igrišč s trdo podlago v Ljubljani ni in jih je treba iskati, ali pa niso prosta. Tam je bila teniška akademija in kadarkoli si prišel, si imel prosto. Glede tega je bilo lažje, na splošno pa mi je v Ljubljani bolj všeč.

Vaša izbranka (Kim Perme - Kimamile) si je med drugim tam ustvarjala pevsko kariero. Je še vedno aktivna v pevskih vodah?
Tam je dobila agenta in imela je tudi ponudbe. Morala bi veliko potovati, ampak ji to ni ustrezalo, saj si je raje več časa vzela za naju, ko sem prišel domov. Osredotočila se je tudi na študij psihologije, to nadaljuje tudi tukaj in zagotovo v tem bolj uživa. Vidi se, da je tisti posel še težji kot teniški. Veliko je odrekanja in potovanja … Tudi sam sem bolj vesel, da je tako, kot je.

Aljaž Bedene je marca 2015 postal državljan Velike Britanije. Foto: Twitter - Voranc Ob vašem prestopu, ko ste igrali za Veliko Britanijo, ste imeli pri nas kar nekaj kritikov, teh ni manjkalo niti na Otoku. Veliko je imel čez vas povedati britanski igralec Daniel Evans, ki je pozneje padel zaradi dopinga (kokain). Sta se kdaj pogovorila?
Glede tega je imel on svoje mnenje, sicer pa sva povsem normalno komunicirala in ni bilo nobenih težav. On je pač tak tip človeka, ki pove, kar si misli. A daleč od tega, da je slab človek. Dobro, dobili so ga na dopingu, ampak tega ni naredil, da bi izboljšal rezultate, drogo je vzel, ko je šel ven. Droga je vseeno velika težava, ampak na splošno ni slab človek. Je bolj divji, kar je kazal tudi na igrišču, sicer pa ni bilo nobenih težav.

Konec tedna vas čaka dvoboj proti Turčiji. Vi ste edini od najboljših, ki boste pomagali reprezentanci. Se morda počutite izdanega, saj ste se na začetku sezone s fanti dogovorili, nato pa so začeli odpovedovati?
Glede Blaža Role ne, ker ga nismo vključil pogovore. Jaz z Blažem nimam nobenih težav. Njemu in njegovi ekipi sem rekel, da če želijo igrati na turnirju v Panami, naj igrajo. Menim, da lahko tudi brez njega igramo proti Turčiji. Za prihodnjo sezono bi bilo dobro, da se usedemo in pogovorimo. Glede Blaža Kavčiča ...

Si upate napovedati rezultat proti Turčiji?
Mislim, da bo 3:1 ali 4:0 za nas. Zagotovo gremo na zmago. Dali bomo vse od sebe. Tudi drugi fantje so dobro pripravljeni, tako da računam na zmago.