Vzpon na Triglav brez klinov in jeklenic?

Aleš Čerin, magister farmacije in lastnik podjetja za svetovanje in izobraževanje Edusatis, je v včerajšnjem zapisu z naslovom Hriboplazilcem onemogočiti dostop na Triglav opozoril na kopico zanimivih idej, ki so završale tudi med slovenskimi ljubitelji gora.

Zapisal je, da bi gore, ki jih ljudje pogosteje obiskujejo – med njimi je seveda tudi Triglav – naredil manj dostopne.

Za radikalno očiščenje

"Če mene vprašate, sem za to, da se Triglav radikalno očisti. Da se odstrani vse jeklenice in kline. In da znova postane alpinistični vzpon. Da je dostopen alpinistom ali pa hriboplazilcem v spremstvu gorskega vodnika," je zapisal Čerin.

Vzpon na Triglav nekoč primerljiv z vzponom na Everest

Da je bil vzpon na Triglav nekdaj precej večji alpinistični podvig kot danes, potrjujejo tudi besede dr. Petra Mikše z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je vzpon na Triglav v 18. stoletju primerjal z vzponom na Everest, ki je do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja veljal za zunajserijski dosežek, medtem ko danes vrh dosegajo tudi slabše pripravljeni alpinisti.

"V obdobju Jakoba Aljaža je bil greben med malim in velikim Triglavom tako ozek (meril je le 30 centimetrov), da so ga alpinisti morali jahati, saj po njem ni bilo mogoče varno hoditi," je Mikša na kratko opisal dostop do Triglava nekoč.

Čerin je v svojem zapisu dodal, da mu je všeč, da je del Julijcev zaprt za hriboplazilce in za navadne planince. "No, ni zaprt dobesedno, le ni nadelanih in označenih poti. / …/ Sam jih gledam lepo od daleč, cedijo se mi sline, a če si bom recimo zaželel vzpona na njih, se bom nanj dobro pripravil in se dogovoril s kakšnim izkušenim gorskim vodnikom," je še dodal.

Planinska zveza Slovenije predlogu nasprotuje

Za mnenje smo povprašali tudi krovno organizacijo Slovensko planinsko zvezo (PZS), kjer je njen predsednik Bojan Rotovnik odgovoril, da takemu načinu omejevanja dostopa na vrh Triglava nasprotujejo, "saj je vzpon na najvišji vrh Slovenije vendarle del naše zgodovine in tradicije".

"PZS skupaj z društvi, ki so skrbniki planinskih poti, skrbi za urejanje in vzdrževanje teh poti, prav tako pa ves čas izvaja tudi preventivne dejavnosti za varnejši obisk gora in si prizadeva za varovanje gorske narave, izvaja pa tudi veliko aktivnosti za usposabljanje posameznikov za obiskovanje gora. Že pred leti smo sprejeli sklep, da se v visokogorju ne nadeluje novih planinskih poti, prav tako spodbujamo razpršen obisk gora, tako po času kot prostoru."

Poudarek na pripravljenosti in opremljenosti

Zaveda se, da Triglav med Slovenci ohranja svojo simbolno vrednost in da je zato tako želena izbira marsikoga, tudi številnih brez zadostnih planinskih izkušenj in opreme, zato na zvezi redno opozarjajo in spodbujajo k ustrezni pripravljenosti in opremljenosti na ta zahteven vzpon.

Rotovnik dopušča možnost, da bi se Čerinovi ideji pridružilo še več podpornikov, a je prepričan, da podpore širše javnosti ne more doživeti, "ker je planinstvo in z njim vzpon na Triglav tako močno usidrano v slovensko zavest".