Rok Praznik: Izkušnje so neprecenljive

V prihajajočem koncu tedna ga znova čaka polfinale evropskega klubskega tekmovanja. Z Naturhouse La Rioja je nekje na sredini španskega prvenstva, 30-letni Celjan je na Pirenejskem polotoku zadovoljen. Glede na finančni položaj po Španiji je v Logronu pravi mali raj. Seveda ves čas spremlja tudi slovensko rokometno sceno. O tem in onem je spregovoril za Sportal.

Kako se znajde slovenski športnik v tujini? V večini primerov odlično, kar dokazujejo rezultati slovenskih športnikov v praktično vseh športih v tujini. Mislim, da smo kar svojevrsten fenomen, glede na našo velikost v razmerju, koliko vrhunskih športnikov igra v tujini. Najtežji trenutki so povezani s tem, da je treba zapustiti dom in prelepo Slovenijo, ki jo premalo cenimo.

Sami ste od matičnega Celja prehodili dolgo pot prek Francije in Španije, pa nazaj v Slovenijo in nato znova na Pirenejski polotok. Je bila ta trnova? Trnova ne bi rekel, vendar vsekakor ni bila lahka. Sam sem se ogromno naučil in to ne samo o rokometu. Tu so še jeziki, običaji, tradicije itd. Verjetno bi kakšno stvar v svoji dosedanji karieri malo spremenil oziroma dodelal, ampak izkušnje na tej poti so neprecenljive.

S sedanjim klubom – Naturhouse La Rioja – vas v prihajajočem koncu tedna čaka polfinale pokala EHF. Nepričakovano ali načrtovano? Nekje vmes, glede na to, da je klub že lani igral polfinale tega pokala, so bila pričakovanja podobna, vendar nam v španski ligi ni šlo vse po načrtih, tako da so v klubu zadovoljni s tem polfinalom.

Čaka vas nemški Göppingen – kakšne so možnosti, če primerjate organizacijski, finančni in igralski vložek pri vas in nasprotniku? Vsekakor je Göppingen v tem tekmovanju in v tem polfinalu izrazit favorit, vendar se zagotovo ne bomo predali in se poskušali čim bolje pripraviti na tekmo. Finančno in organizacijsko so zagotovo pred nami, kar pa bodo seveda morali pokazati na dveh tekmah polfinala.

V španskem prvenstvu ste nekje v zlati sredini. Je to klub, ki je nekako zadovoljen s tem? Cilji pred začetkom sezone so bili vsekakor višji, kot pa kaže trenutno stanje na lestvici, na kar je pa vplivalo več dejavnikov. Liga je izredno močna in izenačena, tako da te vsaka izgubljena točka drago stane. Pomembno je, da je Naturhouse stabilen prvoligaš in da bo v prihodnosti zagotovo trkal na najvišja mesta v španski ligi.

Kako težko se je prebiti v sam vrh španskega rokometa? Sam vrh španskega rokometa krojijo že več časa štirje veliki, kot jih radi imenujejo v Španiji: Barcelona, Ciudad Real, Ademar Leon in Valladolid. Ti klubi so na vrhu ali pri vrhu tudi na evropski ravni, preostali pa poskušamo 'mešati štrene' oziroma se jim čim bolj približati. Menim, da sta Barcelona in Ciudad Real daleč pred drugimi, kljub temu pa je liga izredno močna in izenačena in je zagotovo druga najmočnejša rokometna liga na svetu.

Rokomet v Španiji ni tako popularen. Marsikateri šport je pred njim. Občutite to? Zelo prednjači nogomet, sledita košarka in rokomet. Na lokalni ravni je rokomet zelo popularen, medijska prisotnost je za naše slovenske razmere izjemna, ne mine dan, ko ne bi bilo novic o ekipi v časopisu, večkrat po zmagah nam namenijo dve ali tri strani, seveda pa je rezerv še ogromno, kar se tiče marketinga in organizacije, kar seveda vpliva tudi na popularnost tega lepega športa.

Kakor slišimo, finančni položaj v španskem rokometu ni najbolj rožnat. Podobno kot v Sloveniji? Položaj je daleč od rožnatega, pet do šest klubov se bori za finančno preživetje. Finančna kriza je pustila pečat, kar pa se na igriščih ne vidi, vse tekme so na nož. V Arrate, kjer igra moj nekdanji soigralec iz Kopra Blaž Vončina, niso dobili plače že več mesecev, Alcobendas je bankrotiral, Antequera pa je celo stavkala prejšnji krog, tako da so tekmo odigrali z mladinci. Vse to meče slabo luč na špansko prvenstvo, a vendarle je liga zelo močna.

Spremljate dogajanje na slovenskih rokometnih igriščih? Letos se več govori o obstranskem dogajanju kot pa o rokometu … Ste opazili? Spremljam, kolikor se le da. Predvsem spremljam moja nekdanja kluba: Koper in Celje. Zaradi razdalje težko ocenjujem stvari obrobnega dogajanja, vendar celotno dogajanje v zakulisju prav gotovo ne vpliva dobro na navijače in gledalce, zaradi katerih se navsezadnje rokomet tudi igra.

Kaj po tej sezoni? Ostajate ali odhajate? Dobro vprašanje. Tukaj sem zadovoljen, vendar imam nekaj mikavnih ponudb, o katerih resno razmišljam ... Pustimo se presenetiti.