Resnični superheroj, ki je nekajkrat ušel smrti, te pa rešil 20 ljudi

Takole sta Šavarš Karapetjan in mož z vžigalnikom rešila zadrego z ugaslo olimpijsko plemenico. Foto: Reuters

Ob nekoliko neprijetnem dogodku z baklo 6. oktobra leta 2013 v Kremlju v Moskvi je Karapetjan le z nasmeškom skomignil z rameni in ob pomoči enega od varnostnikov z vžigalnikom hitro rešil težavo. Čast nosilca olimpijske plamenice mu je pripadla kot nekdanjemu večkratnemu svetovnemu in evropskemu prvaku ter svetovnemu rekorderju v hitrostnem plavutkanju (plavanju z enojno plavutjo, t. i. monofinu), ob tem pa je tudi ljudski heroj, ki je leta 1976 v Erevanu sam rešil življenje 20 ljudem.

Manjši zaplet z olimpijsko plemenico je bil za Šavarša Karapetjana res neznatna zagata, saj je v življenju doživel in preživel marsikaj, obenem pa le še en primer izjemne smole, ki se na tega šampiona lepi že vse njegovo življenje.

Sportal Pariški demoni, ki so Hrvate preganjali kar 20 let

Plavanju se je posvetil, ko je prvič ušel smrti

Danes 65-letni Armenec je v času športne kariere postal legenda hitrostnega plavutkanja, osvojil je 17 naslovov svetovnega prvaka, 13 evropskega, kar enajstkrat je podrl svetovni rekord in sedemkrat slavil naslov prvaka Sovjetske zveze. A plavanja se je lotil po grozljivem dogodku.

Kot 15-letnik se je sprl s skupino huliganov, ki ga je pretepla, nato pa mu okoli vratu zavezala vrv s kamnom in ga vrgla v bližnje jezero. "Zgolj z močjo rok mu je uspelo pretrgati vrvi in se osvoboditi kamna, ki ga je vlekel proti dnu, izplaval je kot zmagovalec. Po incidentu se je posvetil plavanju, a so mu ljubosumni sotekmovalci onemogočili, da bi nastopal za nacionalno reprezentanco," je v članku za thevintagenews.com zapisal srbski novinar Nikola Budanović.

Sportal Kako je Maradona spisal scenarij za "najbolj žalosten dan v zgodovini Argentine"

Karapetjan se je lotil hitrostnega plavutkanja in že pri 18 letih postal sovjetski prvak. Dva meseca zatem je s svetovnim rekordom osvojil še evropski naslov, njegov uspeh pa je spet sprožil sovražnosti. Eden od sotekmovalcev je na prvenstvu v Kijevu sabotiral njegovo kisikovo jeklenko, kar je Karapetjanovo življenje spet spravilo v nevarnost, a je kljub temu na tisti tekmi zmagal. Leta 1974 se je kot potnik znašel na avtobusu, ki je skorajda zgrmel v prepad. Situacijo je rešil Karapatejan, ki je prevzel krmilo in avtobus varno spravil nazaj na cesto.

Junaško reševanje potnikov iz tonečega trolejbusa

Njegovo največje junaštvo pa se je zgodilo leta 1976 v glavnem mestu Armenije Erevanu. 16. septembra je z bratom Kamom ravno tekel okoli erevanskega jezera, ko je prišlo do nesreče. V jezero je zapeljal mestni trolejbus z 92 potniki in se začel naglo potapljati. Večina potnikov je v trčenju izgubila zavest, Karapetjan pa je brez pomišljanja skočil v ledeno vodo, zaplaval do potapljajočega se vozila in začel reševati.

Z nogami je razbil šipo in iz globine kakšnih deset metrov izvlekel 20 ljudi ter jih odlagal na kakšnih 25 metrov oddaljen breg. Tridesetkrat se je potopil in življenje rešil 20 ljudem. Izvlekel jih je še nekaj več, a je bilo zanje prepozno. Nesreča erevanskega trolejbusa velja za eno največjih tovrstnih tragedij v Armeniji, brez junaštva Šavarša Karapetjana, pa bi bila lahko še veliko hujša.

Po 30 zaporednih potopih v hladni in onesnaženi vodi je nazadnje tudi superman Karapetjan izgubil zavest. Med reševanjem je utrpel nekaj poškodb in staknil sepso (zastrupitev krvi). 46 dni je preživel v komi, ko se je zbudil, so mu zdravniki povedali, da je njegovega športnega življenja konec. Tudi za Karapetjanovo junaštvo je vedelo le lokalno prebivalstvo, vse do leta 1982, ko je članek o dogodku objavil sovjetski časnik Komsomolska Pravda. Takrat je postal sovjetski junak.

"Lahko bi rešil še eno življenje. To me še danes preganja v nočnih morah"

Še danes ga preganja, da mu ni uspelo rešiti več ljudi, je povedal v enem od nedavnih intervjujev: "Vedel sem, da bom lahko rešil samo določeno število ljudi in bal sem se, da bom naredil napako. Bilo je tako temno, da nisem videl skoraj nič. Na enem od potopov sem po nesreči zgrabil sedež namesto potnika. Lahko bi rešil še eno življenje. To me še danes preganja v nočnih morah."

Junak, ki se je nato preselil v Moskvo in tam odprl trgovino s čevlji, je bil za reševanje odlikovan z medaljo časti, Unesco mu je podelil nagrado fair play, ruski astronom Nikolaj Černik pa je po Karapetjanu poimenoval asteroid, ki ga je odkril.

Karapetjan se je v vlogi junaka znašel še enkrat leta 1985, ko se je po naključju znašel na prizorišču požara. Kot je v njegovi naravi, je brez pomisleka skočil v gorečo hišo in pomagal reševati ujete nesrečneže.