Profesionalizem poznata le Olimpija in Jesenice

Gospodarska klima v Sloveniji ni najbolj ugodna za športne kolektive, tako ne čudi, da pri različnih športih lahko le peščica klubov privošči delovanje na profesionalni ravni. Nič drugače ni pri hokeju na ledu, kjer so stroški še višji, kjer je ob najemu dvorane potrebno upoštevati še nakup opreme. Upoštevati je namreč potrebno, da je izdelava in ohranjanje ledu dražje, ura najema znaša okoli 180 evrov. Tu je odločilnega pomena predvsem posluh lokalnih organov, ki sofinancirajo uporabo dvorane.

Drug visok strošek predstavlja oprema, ki je pri najhitrejši kolektivni igri na svetu najdražja. Če upoštevamo, da že hokejska palica stane od 50 evrov navzgor in da gre za najbolj potrošen material, saj igralci na leto zamenjajo kar lepo število kosov. Če dodate še ostalo opremo in opremo za vratarje, ki je najdražja, potem pridete do zares visoke številke.

Klubom omenjena dejavnika odrežeta velik del denarne pogače, tako da pri praktično vseh klubih ni prav veliko manevrskega prostora za plačila. Profesionalizem se lahko tako gresta le največja slovenska kluba Acroni Jesenice in Tilia Olimpija. Iz obeh klubov so sporočili, da so vsi igralci, ki imajo pogodbo profesionalci, saj prejemajo plačilo za svoje delo. Pri aktualnih prvakih ima večina status samostojnega podjetnika športnika, igralci z nižjimi zneski pa prejemajo plačilo prek študentskih napotnic. Nič drugače ni pri Ljubljančanih. Tudi pri njih je večina igralcev prek različnih pogodbenih oblik zavezana klubu, prav tako gre v večini primerov za samostojne podjetnike športnike, trije pa delajo prek študentskih napotnic.

Ker od preostalih klubov nismo dobili odgovora na vprašanje, lahko samo predvidevamo, v katero kategorijo bi spadali. A dejstvo je, da noben izmed klubov nikakor ne more spadati v razred Olimpije in Jesenic. Pred leti je bil obema še najbližje Maribor, ki je celo tiho razmišljal o EBEL, a se je stanje v zadnjem obdobju spremenilo, saj tudi sam vedno težje prihaja do denarnih sredstev. Preostali klubi bolj kot ne delujejo na amaterski ravni, saj le posamezniki prejemajo plačila za svoje delo, večina bolj simbolične zneske.

V času samostojne Slovenije so bila sicer obdobja, ko je kakšen drug hokejski center skušal mešati štrene obema velikanoma. Več kot desetletje nazaj sta bila to Bled in Celje, ki sta imela tudi izvrstne tuje igralce, vendar pa sta na koncu neslavno propadla, saj so bile ambicije previsoke, denarja premalo in kluba sta se hitro vrnila na amatersko raven. Nazadnje je štrene želela mešati Slavija, ki pa se je prav tako previsoko zadolžila in znova morala začeti pri dnu.