Primož Ulaga: Imena ne bom kar tako zapravil

Nekdanji vrhunski smučarski skakalec in poslovni direktor nordijskih disciplin bo zdaj svojo uspešnost skušal prenesti še na raven predsednika Smučarske zveze Slovenije. Čaka ga skrajšan mandat, le do leta 2014, zato bo prihodnje leto in pol bržčas le priprava za štiriletno vladavino po Sočiju.

Bo imela tokratna zmaga sploh smisel, če se nato leta 2014 ne boste znova znašli na prestolu? No, do leta 2014 moram predvsem postaviti smernice in pripraviti nastavke po moji meri. Vem, da čez noč ne gre. Potrebni bodo pogovori. Potreben bo dialog. Želim močne discipline, dobre kadre in ustrezno povezavo med bazo in zvezo. Ta mora biti servis klubom, ki so ustanovili zvezo. Zveza potrebuje tudi realen proračun. Ne vidim večjih težav, če bodo vsi razmišljali kot jaz. Nikogar ne bom omejeval in zaviral, temveč le pomagal.

Niste gasilec. Zdi se, da gradite na viziji … To je pravzaprav bistvo. Moj cilj je jasen. Ob slovesu od zveze želim dobro blagovno znamko. Želim okolje, v katerem se dobro dela in kakovostno prodaja. V tem trenutku je to še nemogoče. Težav, negativnih prizvokov in slabe volje je preveč.

Primož Ulaga torej ne bo funkcionar v ozadju? To je posel.

Vam življenjski slog dopušča predajanje zvezi? Ste ji res lahko na voljo 24 ur na dan? Da, v prehodnem obdobju.

Da ne bo pomote … Brez plačila, seveda. Sprejmem! Če pa bom ocenil, da ni sinergije, bom dobro razmislil, kako in kaj. V prvi fazi si pač ne predstavljam, da bi naloge prepuščal, ne da bi vedel, kakšno je stanje. Svojega imena ne želim kar tako zapraviti. Ne bom ga. Nisem iskal predsedniške funkcije zaradi naziva samega. Obljubil sem, da bom upravnik. Vse bom pregledal in zvezo prevetril. Za predsedniško funkcijo sem se odločil, ker je bila na voljo. Predvsem pa čutim, da lahko pomagam. Dovolj je bilo negodovanja. Država varčuje, sponzorji ne dajo … Ne! To so izgovori, obstajajo drugačne poti.

A vendarle boste morali biti za takšno sodelovanje usklajeni z direktorico … O tem kdaj drugič. Čas bo pokazal, kako in kaj. Trenutno je to vroča tema. Pomembni so rezultati in ne imena ter položaji.

Eden od predpogojev za uveljavljanje vaših idej so statutarne spremembe. Ste lahko bolj konkretni? To je osnova. Statut govori, da so amaterski delavci vodje disciplin. Tako ne bo šlo. Discipline morajo voditi profesionalci. Odbori in zbori jih lahko usmerjajo, a vodja bo moral hoditi v službo in se boriti dan za dnem.

V svoji predstavitvi ste večkrat izpostavili svoje delo v nordijskih disciplinah. Je prenos tega modela možen na vse panoge? Da. Jasno, manjše panoge imajo manjše proračune in si vsaj na začetku ne bodo mogle privoščiti direktorjev. Največje panoge pa potrebujejo profesionalca, ki bo vso energijo posvečal delu.

Govorite o novi miselnosti, o novih kadrih. Lahko kmalu pričakujemo nove obraze? Nekaj obljub že imam. Za prihod nekaterih pa bom moral še kaj postoriti. A prvi korak bo izvršilni odbor SZS-ja. Tam bom potreboval podporo. Če je ne bom dobil, se bom znašel v hudih težavah. Tega se malo bojim.

Kdaj torej lahko pričakujemo prve poteze novega predsednika? V tednu in pol bom ugotovil, kakšne so številke. To je tisto, kar me zanima. Zanima me, koliko stane celoten pogon. Zanima me, koliko stanejo ljudje. Če so predragi, bo treba ukrepati.

Je proračun zveze realen in sprejemljiv? Proračun je dovolj visok. Pogledati pa bo treba, kje imamo še kakšne rezerve. Malce se bojim težav z državo in s pokrovitelji. Vem pa, kako jih prepričati. Spremeniti moramo zunanjo podobo. Skozi naše pore v javnost ne smejo curljati negativne vesti. Šele ko bomo uredili in na novo postavili svoje vrste, bomo lahko potrkali na vrata pokroviteljev.

Alpska kriza? Kako jo rešiti? Z ljudmi.

Obstoječimi ali novimi kadri? Prav gotovo bo prišel kdo z mojega vrta. Če nekomu zaupam, lahko nanj računam.

Ostanimo še nekaj časa pri "alpincih" in se preselimo v vaša skakalna leta. Ste že tedaj čutili nenaravne odnose med panogama? Da. Alpski smučarji so od nekdaj privilegirani. Bili so prvi zvezdniki. Vse se je vrtelo okrog njih. Več so zaslužili, imeli so boljšo podporo opremljevalcev. Razlika med skakalcem in smučarjem je bila velika. Karikiram, a primerjajte balinarja in teniškega igralca. Za konec še o sporu Kocijančič – Lovše. Na čigavi strani je bil Primož Ulaga? Uf, vse skupaj se je tako hitro odvijalo, da bi težko odgovoril. Lahko pa priznam, da sem pričakoval planiški poraz v boju za svetovno prvenstvo 2017. V prvem poskusu je to skorajda nemogoče. Sem pa optimist. Moramo vztrajati. Gradi se sodoben nordijski center. Da, Planica bo gostila svetovno prvenstvo.