Torek, 13. 12. 2011, 8.15
8 let, 7 mesecev
Peter Mankoč: Kot številka, ki prinaša medalje in denar
Tudi po vrnitvi na evropski prestol, kamor je stopil že desetič, to doslej ni uspelo še nikomur, se ni mogel izogniti grajanju na račun Plavalne zveze Slovenije. Tudi sam si želi pomagati za dobrobit slovenskega plavanja, a doslej je naletel na gluha ušesa. Tudi v primeru, da bo EP 2013 v Sloveniji, 33-letni Ljubljančan ni prepričan, če bo še tekmoval, prav zardi slabe volje in zasičenosti v določenimi stvarmi. Vendar pa kljub temu upa, da bo na naslednjih prvenstvih še nekajkrat opozoril nase, predvsem na OI v Londonu. Nekaj nasvetov pa je podelil tudi mladim plavalcem.
Še eno prvenstvo in spet vaše ime med dobitniki medalj. Pred EP ste bili vendarle malce skeptični glede desetega naslova, a na koncu zmagali z dokaj lepo prednostjo … Vedel sem, koliko sem rezultatsko sposoben. Po finalu sem spoznal, da bi lahko plaval še nekaj desetink hitreje in obenem spoznal, da sem tudi v igri za zlato. Vedel sem, da bom osvojil medaljo, je bilo pa treba počakati, kakšna bo.
Največjemu tekmecu Markusu Deiblerju ste se oddolžili za poraz na lanskem EP, nemški plavalec je zaostal dobre tri desetinke sekunde … Če si evropski prvak, imaš nekaj manj kot dva metra, si obenem mlad ter vrhunski plavalec, potem si tudi favorit za naslov. Deibler je imel tudi boljše rezultate pred EP, a oba sva bila v boju za zlato. Na koncu sem vendarle zmagal.
Kaj je tisto, kar vam vsa ta leta pomaga, da še vztrajate pri vrhu, glede na slabe pogoje za vadbo? Je to trma? Predvsem to, ob sebi pa imam še prave ljudi. Tudi slepa kura najde, a večkrat tega ne more storiti. Vedno se je treba prilagajati, modernizirati, kar nama je z Dimitrijem Mancevičem v teh 11 letih večinoma uspevalo.
Kaj pa bi dejali mladim plavalcem, ki prav tako še ne trenirajo v najboljših pogojih? Mladi nimajo nič kaj boljše pogoje, kot sem jih imel sam. Plavanje je treba imeti rad, ob sebi potrebuješ ljudi, ki verjamejo vate in imajo znanje, seveda na strokovni ravni, predvsem pa verjeti vase. Vedno je treba vztrajati. Ni ga športnika, ki ne bi imel vzponov in padcev. Da se pobereš po padcu, to dela šampione. Z vsakim padcem je treba postati močnejši in tega se je treba naučiti.
Dejali ste, da utegne prihodnje leto biti vaše zadnje EP v kratkih bazenih. Bi vztrajali morda še kakšno leto, glede na to, da utegne biti EP 2013 v Sloveniji? Zagotovo bi na EP 2013 v Sloveniji še nastopal, ampak to, kar počne Plavalna zveza Slovenije (PZS), ni ničemur podobno. Lep primer je, da so nam pred tokratnim EP sporočili le, da se zberemo ob peti uri zjutraj v Celovcu. Kako prideš tja in podobno, pa nihče ni niti vprašal. Kot glavni favorit za medaljo sem vprašal, če imam lahko ob sebi trenerja, a so to možnost zavrnili. Preveč sem že dosegel, da bi se še ubadal s temi stvarmi. Nato sem iz svojega žepa pokril stroške za mojega trenerja. Tako se to pač ne dela.
Kje vidite glavni problem na PZS? Financ ni velik, to je jasno, ampak denar vedno je, vprašanje pa je, kako se ga razdeli. Treba je videti, kaj je prioriteta. Moj trener Dimitrij Mancevič je bil zelo zaseden s turško reprezentanco, zato sva se videla zelo malo. Na hitro sva analizirala nekaj nastopov. Vesel sem, da je moj kondicijski trener Miha Robnik kljub vsem težavam rekel, da gre z mano, s čimer mi je zelo pomagal. To ni nenadna odločitev, to smo pripravljali pol leta.
Kaj je po vašem mnenju treba spremeniti, da se (vaše) kritike na PZS ne bi nadaljevale? Pri PZS je treba spremeniti sistem, ker ta zdaj ne deluje. Vsi ti uspehi to vse skupaj zakrivajo, rezultati pa niso delo zveze, temveč posameznikov. Veliko stvari vidim, ki bi jih lahko spremenili, predvsem motivacijsko. Če je stanje pri mladinskih konkurencah podobno kot pri članski, potem ne vem, zakaj bi se ukvarjal s tem, saj od tam gredo te stvari navzdol. Od leta 2007 nismo dobili niti ene nagrade, razen ene osebe, pa še tisto so po domače razdelili. Nikakor ni nobenega odnosa do plavalcev. Sam sem poslal veliko pripomb in pritožb, pa nisem dobil niti odgovora. Ni komunikacije, počutiš se kot številka, ki zvezi prinaša denar in medalje.
Se morda po karieri vidite tudi na zvezi, kateri bi lahko s svojimi predlogi tudi pomagali? Bi pomagal, z veseljem, a ponujal se ne bom. Enkrat sem se in dobil "košarico". Če me bodo prosili, potem bom pomagal.
Verjamete, da utegne Slovenija leta 2013 gostiti EP v kratkih bazenih? Verjamem v EP 2013, saj bi bilo to zelo dobro za popularizacijo plavanja, ki je glede na uspehe zapostavljeno. Slovenija obenem potrebuje moderen športni objekt. V katerokoli vas v Evropi prideš, da temu tako rečem, vidiš, da ima nek objekt. Ljubljana se lahko le desetkrat skrije. Kadar sem gostil najboljše svetovne plavalce, sem jim pokazal, kje treniram in mislili so, da se šalim. Ilirija ima objekt star 90 let in zaradi tega odžira veliko denarja. Večji del denarja gre v bazen, zato se tudi jaz odpovem klubskemu denarju, saj drugače ne bi imeli kje plavati in lahko le zaprejo bazen. Se pa klubu zahvaljujem, da je denar vlagal v bazen, saj so lahko plavalci sploh trenirali.
Za OI 2012 še nimate norme na 100 delfin, imate pa B-normo za 100 prosto. Treba bo plavati nekje 52,46, kar je 18. rezultat. Po pravilih pa lahko v eni disciplini tekmujeta dva plavalca na državo. Ni bojazni, da se ne bi uvrstil. Imam pa seveda tudi B-normo v prostem slogu.
Kakšne pa so ambicije na vaših bržkone zadnjih OI? Nazadnje sem bil deseti, želim si boljši rezultat, a ne me narobe razumeti, tudi medalje se ne bi branil. Sem pa malo daleč od nje. Je pa dejstvo, da pred OI 2012 plavam bolje kot pred OI v Pekingu.