Pa je le odločila zelena miza

Dosežki z igralne površine drugič doslej, odkar tudi v slovenskem klubskem nogometu poznamo licenciranje, niso bili odločilni pri določanju podobe elitnega in posledično tudi drugih tekmovanj, za katera skrbi Nogometna zveza Slovenije.

Kranjski Triglav se je po mnenju mnogih predolgo sprehajal po ozki vrvici nad prepadom. Obe strani zdaj, ko je dokončno jasno, da so Kranjčani navkljub 7. mestu le eno leto plesali prvoligaško, stojita za svojim. O konkretnih stvareh, ki so na koncu ostale neizpolnjene, nihče ne spregovori nič. Predstavniki licenčnega oddelka zagotavljajo, da je vse potekalo po pravilih igre. Kranjčani so prek prvega moža gorenjskega prvoligaša Mirana Šubica zelo hitro odgovorili na svoji spletni strani.

Govora je tudi o tem, da so precej sodelovali z licenčnimi organi in da so bili na koncu izigrani. Vsekakor bi bilo bolje, da bi tako eni kot drugi z dejstvi stopili v javnost. Glede na izrečeno in zapisano na druženju z novinarji po prvostopenjski odločitvi je več kot očitno, da je posredi neizvrševanje finančnih zahtevkov. Navkljub slabim, nedvomno najslabšim razmeram, ki jih za prvoligaško udejstvovanje nudijo kranjski objekti, so nam tedaj člani licenčnega oddelka zatrjevali, da v tem ni nobene težave. Kranjčani so tako ali tako obljubili, da bodo takoj ob koncu prvenstva v športnem parku zabrneli stroji in da bo podoba kranjskega stadiona kmalu precej lepša, kot je bila v zadnjem obdobju, ko je zob časa zagotovo najbolj napadel glavno tribuno in posledično vse prostore pod njo. Na Gorenjskem so bili prepričani, da bodo že naslednje leto gostili kakšno od tekem EP U-17, ki ga bo gostila Slovenija.

Zdaj je najbrž mnogo teh razmišljanj zgolj ostalo v zraku. Ni jih malo, ki bodo vztrajali pri razmišljanju, da se je novi prvoligaš precej naivno lotil nastopanja med deseterico najboljših. V Kranju pravijo drugače in so prepričani, da bo njihova pot, predvsem pa njihovemu vložku v prvoligaško zasedbo, kaj kmalu sledila skorajda polovica lige. Vsekakor so bili ob druženju z novinarji v začetku maja mnogi presenečeni, da se je Triglav sploh znašel v družbi Primorja in Nafte. Slednje smo dolgo videli v največjih težavah, na koncu pa se je izteklo povsem drugače. Očitno so v Prekmurju dosledno sledili vsem napotkom, v Kranju pač ne. Ajdovščina se v igro sploh ni spustila in nekaj časa vsaj članskega moštva v tekmovanjih pod patronatom NZS prestolnica burje ne bo imela. Tako ali tako bodo podobe vseh prvih treh lig dokončno znane na seji najožjega vodstva nogometne zveze, ki bo predvidoma 21. junija.

Veliko odmora ne bo

Slovenska moštva, ki jih čakajo mednarodni nastopi, prav veliko ne bodo počivala. Denimo Olimpija in Koper bosta v arenah znova že zadnji dan v juniju. Uvodna nasprotnika bodo tako Ljubljančani kot Primorci dobili le devet dni pred prvimi tekmami. Na videz so to moštva, ki naj bi bila premagljiva. Sploh za Koper, ki bo zagotovo med nosilci prvega predkroga evropske lige. Obenem pa je to tudi dvorezen meč, bolje rečeno pravi pokazatelj moči našega klubskega nogometa. Pogledi, obrnjeni v zadnje sezone, niso pretirano ohrabrujoči. Seveda čast izjemam.

Vsekakor so evropski izzivi tisti, ki zares pokažejo, kakšna je vrednost našega klubskega nogometa. In že zdaj, ko se je sezona končala, si lahko le želimo, da bi kdo od letošnje četverice, ki je zelo podobna lanski, segel tako daleč, kot je lani Maribor. Štajercem se v ligi prvakov vsekakor obeta precej zahtevnejše tekmovanje od lanskega, vse skupaj pa bodo začeli sredi julija. Kot je bilo v zadnjih dneh slišati, bo okrog Ljudskega vrta tudi v naslednjih tednih zelo pestro. Najbrž bosta polna oba perona, tisti za odhode in tisti za nove prihode iz slovenskega prostora. V največji meri je cilj vsakega slovenskega prvoligaškega nogometaša, da se prebije do Maribora, saj očitno le od tam vodi pot na tuje. Oba vodilna moža stroke iz Ljudskega vrta pa sta nas tudi v času slavja ob deveti kroni opozarjala prav na to dejstvo. Žal tudi Maribor nima pravega miru, da bi vsaj enkrat zares poskusil z moštvom, ki bi ga ustvarili na daljši rok. No, vsaj dve skupni sezoni igranja bi bili dobrodošli.

Nekaj zadnjih predstav, predvsem obe Maribora in Domžal, sta velik obet za optimizem. Najmanj rumeni karton pa si zaslužijo tisti, ki jim ni uspelo napolniti Stožic ob prvem finalu pokala na našem največjem stadionu. Zelo malo je namreč finalov pokala po Evropi, kjer stadion ni poln obiskovalcev. Pa tudi če v zaključni tekmi igrajo drugoligaši. Pri nas smo spremljali najboljši domači zasedbi te sezone. Igralcem zdaj pripada nekaj prostih dni, vse, ki skrbijo za naš klubski nogomet, pa čaka znova nekaj najnapornejših dni v letu.