"Ne vem, zakaj bi skrivala, da sem zbolela"

"Začelo se je prejšnjo nedeljo. Dopoldne sem preživela v gorah, zvečer pa so me začela boleti ušesa. Čez nekaj časa se je bolečinam pridružila še vročina. Sprva sem mislila, da sem se prehladila, a ker je bolečina vztrajala, prav tako pa tudi vročina, ki je vztrajno naraščala, sem naslednji dan poklicala osebnega zdravnika.

Po mojem opisu simptomov me je takoj naročil na testiranje za covid-19, pa čeprav sem zatrjevala, da se zagotovo nisem okužila," svojo zgodbo, povezano s koronavirusom, ki ga vsak posameznik doživlja po svoje in v drugačni obliki, začne opisovati Bernarda Jurič, 47-letna vzdržljivostna športnica iz vasi Pleterje pri Ptuju. "Vse se je odvijalo zelo hitro," se spominja univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva in magistrica tehniškega varstva okolja.

Na testiranju je bila še isti dan. "Vse je bilo zelo na hitro. Oseba, ki mi je vzela bris, je bila zelo prijazna in vse skupaj je zelo hitro minilo. Sicer je občutek nekoliko neprijeten, a traja samo nekaj sekund. Nič posebnega."

Bernardo Jurič smo na Sportalu predstavili leta 2018, ko je marca v okviru kolesarske avanture Indian Pacific Wheel Race v 28 dneh prevozila 5.500 od Pertha do Sydneyja. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Pozitiven test!

Rezultati testiranja so prišli naslednji dan. "Najprej so me poklicali in mi sporočili, da imam potrjeno okužbo, potem sem dobila še sporočilo o tem, da sem pozitivna, ter navodila o nadaljnjem ravnanju. Poklical me je tudi osebni zdravnik, za lajšanje bolečin in vročine sem dobila lekadol."

Najtežji trenutek: obveščanje ljudi o okužbi

Pravi, da ji je bilo najtežje poklicati vse ljudi, s katerim je bila nedavno v stiku. "To je bilo res grozno, sem pa novico o okužbi objavila tudi na svojem Facebook profilu. Ne vem, zakaj bi skrivala, da sem zbolela. K sreči slabih odzivov ni bilo."

Sicer pa sem se že v petek, torej dva dni pred simptomi, v službi držala bolj zase, stalno sem nosila masko, kot bi čutila, da bo nekaj narobe. Kljub temu, da sem se obnašala odgovorno, mi je bilo po diagnozi vseeno nelagodno, skrbelo me je, da bi okužila še koga in da bi zaradi mene imeli težave, ali bi morali v izolacijo ali kaj podobnega," je povedala.

Foto: Ana Kovač

Kašelj, vročina, izguba vonja in okusa ter neznosna utrujenost

Simptomi so bili zelo značilni za okužbo s koronavirusom. Tretji dan je izgubila še vonj in okus, pojavil se je kašelj, ki pa ni bil trdovraten, je pa temperatura vztrajala pri 39 stopinjah.

"Bila sem grozno utrujena. Celo tako, da sem se že med običajnim kuhanjem kave spotila in morala takoj v posteljo. Večino dni sem tako ali tako prespala. Ni mi bilo do gledanja televizije ali česar koli drugega, vse, kar sem si želela in kar sem počela, je bilo spanje. Morda je to pozitivna stvar vsega skupaj."

Stanovanja že od prvih simptomov ni zapuščala. "Večino stvari imam doma, in si lahko skuham, če imam apetit, sicer pa bi lahko koga prosila za pomoč, a tega ne bi rada, ne želim, da se kdo zaradi mene izpostavlja nevarnosti. Sicer pa so ljudje zelo prijazni, prijateljica mi je včeraj pred vrati pustila celo rože in penino, ko mi bo zadišala."

Foto: Reuters

Ne ve, kje se je okužila

Nove koronavirusne bolezni nikoli ni jemala zlahka, pravi. "Vedno sem se obnašala odgovorno do sebe in do drugih, zato ne vem, kje in kako sem se lahko okužila.

Čeprav se počutim bolje, pa nisem prepričana, da je najhuje mimo. Prijatelj iz Amerike, tudi ultrakolesar, sicer pa  zdravnik po poklicu, mi je sporočil, naj bolezni ne podcenjujem, kajti lahko se zgodi, da se bo bolezen, ko bom že mislila, da je vse mimo v redu, ponovila. Svetoval mi je, naj telesu pustim dovolj počitka, naj se ne obremenjujem prehitro in naj se ne veselim prehitro, kajti bolezen se lahko v hujši obliki pokaže takrat, ko misliš, da je že vse mimo."