SiolNET. Sportal Sportal +
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Miran Pavlin: Ni mi žal, v Mariboru uživam

2

termometer

V mariborskem klubu, ki bo čez nekaj dni bogatejši za novo lovoriko, ne manjka starejših asov slovenskega nogometa. Medse so rade volje sprejeli tudi Mirana Pavlina. Kako se počuti na Štajerskem?

Ko smo se pogovarjali s 40-letnim Miranom Pavlinom, je imel le eno željo. Da izpustimo vprašanja, ki imajo opravka z Olimpijo. V zadnjih mesecih se ni pretirano družil z mikrofoni. Raje je v tišini, proč od medijske pozornosti, opravljal vlogo svetovalca v mariborskem klubu, ki mu je, če gre dan soditi po jutru, pisana na kožo. Z odločitvijo, da se bo novim nogometnim izzivom posvečal prav v mestu ob Dravi, je presenetil marsikoga. Delo opravlja z nasmeškom in trdno verjame, da se lahko uspešna zgodba ''vijoličastih'' nadaljuje tudi v prihodnjih letih. In to ne samo v Sloveniji. Tako meni dolgoletni reprezentant, ki je zgodovino slovenskega nogometa zaznamoval na različne načine. Tudi z uspehi v klubskem okolju, kjer je pogosto osvajal najvišja mesta, tradicijo pa bo kmalu oplemenitil še v Mariboru. Z njim smo se srečali prav na dan, ko sta se njegov brat Branko in nečak Luka s Šenčurjem na pokalnem srečanju v Celju potegovala za Evropo. V finalu bi ju čakal prav Maribor, a ju je od odmevnega ''družinskega'' dvoboja delilo le nekaj milimetrov.

Kaj vas je privedlo do odločitve, da boste oblekli službeno opremo z mariborskim grbom? Ni skrivnost, da me z Zlatkom Zahovičem povezuje veliko prijateljstvo. Ko me je povabil k sodelovanju, sem ponudbo navdušeno sprejel. In zagotovo mi ni žal, saj v Mariboru uživam. Na lastne oči sem se prepričal, kako je delati v najbolj nogometnem mestu v Sloveniji. Podpora navijačev je ogromna, mesto diha za ''vijolice'', klub pa je najboljši v Sloveniji, kar dokazujejo tudi rezultati.

Kako bi opredelili vašo vlogo v mariborskem klubu? Sem strokovni sodelavec in z nasveti pomagam vodstvu kluba pri izpolnitvi različnih nalog. Teh ni malo, je pa Maribor tako dobro organiziran klub, da se sodelavci med seboj izvrstno dopolnjujemo. Prisoten sem na članskih treningih in skušam na mlade prenesti čim več izkušenj.

Pa se vaša razmišljanja kdaj razlikujejo s tistimi velikega prijatelja Zlatka Zahoviča? Seveda se. Nekaj je prijateljstvo, drugo pa služba. Skupno rešitev nato v miru poiščemo v pisarni. In ponavadi izberemo najboljšo. Je pa to, kar je Zlatko v zadnjih letih naredil z mariborskim klubom, vredno vsake pohvale. Pa tu ne mislim samo nanj, ampak tudi na celotno klubsko kot tudi strokovno vodstvo. Predstavlja model, po katerem bi se lahko zgledovali tudi preostali.

Tudi Milenko Ačimovič? Tudi on. Trudi se po najboljših močeh, a se bo moral ''na drugi strani'' še veliko naučiti, če bo hotel dosegati podobne rezultate.

V mariborskem klubu ne manjka vaših soigralcev iz nekdanje ''zlate reprezentance''. Poleg Zahoviča, trenerja Darka Milaniča in njegovega pomočnika Saša Gajserja sta tu še trenerja mlajših kategorij Amir Karić in Muamer Vugdalić. Številčna druščina. Beseda v takšnem krogu pogosto nanese na zgodbe iz obdobja, ko ste nosili državni dres? To je še dodatna moč Maribora. Odlično se razumemo, složnost pa pripomore k še močnejšemu klubu. Skupaj se spominjamo tudi reprezentančnih zgodb. Na nek način smo v reprezentanci okušali podobne kot jih zdaj nogometaši Maribora. Ko se želijo prebiti še višje, med evropsko elito.

V zadnjih sezonah ste klubska okolja navadili na osvajanje naslovov. Tako je bilo pri Olimpiji, s katero ste drveli iz pete do prve lige, kot igralec ste preporodili Koper in osvojili državni naslov, zdaj ste v Mariboru. Kot da imate čarobno paličico oziroma magnet za prva mesta ... To ni naključno (smeh), ampak navsezadnje dokaz, da tudi sam premorem nekaj kakovosti. Naslednji cilj bo osvojitev treh lovorik. V tej sezoni smo na dobri poti, da osvojimo dvojno krono. Nogometašem pa navkljub visokemu vodstvu ne manjka motivacije, saj gredo na vsaki tekmi na zmago.

Bi se kdaj preizkusili še v kakšni drugi vlogi? Če bi sodil po tem, kako uživam zdaj, bi v tej vlogi pri Mariboru ostal kar do konca življenja in tega ne bi spreminjal. Nikoli pa ne veš, kaj lahko še prinese življenje, zato bi bilo brezpredmetno kaj napovedati.

Ali vas še kdaj ''zasrbi'' v petah in si zaželite tekmovalnega adrenalina? Mogoče bi še šlo, saj telo še ni reklo zadnje, a bi potem čutil posledice kar nekaj dni po tekmi (smeh), tako da se tega ne morem iti več. Dovolj je bilo, svoje sem že oddelal. Na treningu sem se nogometašem nazadnje na igrišču pridružil pred tekmo v Birminghamu, a sem hitro odnehal (smeh). Zdaj tekmovalni adrenalin sproščam le še pri tenisu. Obožujem ga.

Vaše tekmovalno slovo je torej uradno. Pa ste kdaj razmišljali, da bi priredili poslovilno tekmo? Saj sem jo v bistvu že odigral. Pred šestimi leti, ko smo se za Bežigradom poslovili z zlato generacijo. Za kakšne posebne organizacije osebnih poslovilnih tekem pa v Sloveniji ni prave tradicije.

V nekaj mesecih sodelovanja z mariborskim klubom ste podrobno spoznali njegov ustroj. Kaj bi še potreboval, da bi bil lahko še bolj primerljiv s tistimi močnejšimi? Več finančnih sredstev. Samo to. Na drugih področjih je NK Maribor zelo dobro organiziran. Lahko bi dejal, da kar na ravni tistih boljših s srednjeevropskega območja, smo pa primorani zaradi preživetja tudi prodajati igralce. Če bi bilo mogoče kot drugod tudi v Sloveniji polniti vsaj polovico sredstev proračuna iz naslova televizijskih pravic, bi bilo drugače, tako pa je prodaja igralcev, ponavadi kar najboljših, neizbežna.

Je na seznamu kandidatov za člansko izbrano vrsto premalo nogometašev iz mariborskega kluba? Ne premalo, pač pa odločno premalo. Maribor kot najboljši slovenski klub in klub, ki je nastopal v skupinskem delu lige Europa, bi si zaslužil večje število reprezentantov. Na zadnji tekmi, ko je Slovenija igrala s Škotsko, sta v Kopru Jasmin Handanović in Dalibor Volaš obsedela na klopi. Prav mučno mi je bilo spremljati, ko se je Volaš ogreval, a nato ni vstopil v igro. Priložnost bi moralo dobiti še nekaj drugih. Državni prvak in najboljši slovenski klub bi si to zaslužil.

Še vedno vlada prepričanje, da imajo legionarji prednost pred nogometaši iz 1.SNL? Tako je, čeprav ne smemo pozabiti, da je 99 odstotkov od slovenskih nogometašev, ki igrajo v tujini, dozorelo prav v slovenskih klubih. In Maribor bi moral biti res deležen večjega števila reprezentantov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin