Kaj je zapisano v utemeljitvi Bloudkovih nagrad?

Žan Košir prejme Bloudkovo nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek

Žan Košir je leta 2010 na olimpijskih igrah v Vancouvru dosegel 6. mesto in s tem izenačil do takrat najboljšo slovensko uvrstitev. Od takrat naprej je bil napredek Žana Koširja izjemen, tako športno kot značajsko je dozorel v vrhunskega šampiona.

Med letoma 2010 in 2014 je kar nekajkrat stal na stopničkah za zmagovalce na tekmah za svetovni pokal tako v paralelnem slalomu kot veleslalomu. A olimpijsko sezono 2013/2014 je kljub temu začel zanj značilno zadržano, brez pompa in velikih obljub. Trdo je treniral in v ozadju razmišljal o enem samem cilju. Ravno njegovi bistrosti in razgledanosti ter predanosti in tudi potrebni trdnosti ter samozavesti, ki ju športnik potrebuje na velikih tekmovanjih, gre pripisati skrivnost njegovega uspeha.

Sezono je februarja 2014 na Olimpijskih igrah v Sočiju kronal s srebrno medaljo v paralelnem slalomu in bronasto v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. To sta obenem prvi olimpijski medalji za Slovenijo v deskanju na snegu. Kljub uspehom Žan ostaja preprost fant iz Tržiča, ki prosti čas posveti tudi drugim športom - ukvarja se z gorskim kolesarjenjem, kiteboardanjem, longboardanjem, tenisom, košarko, in-line hokejem, trekingom in tekom, a vedno z mislijo na deskanje in zasnežene gore, ki ga, kot pravi, vedno znova prevzamejo.

Tudi Peter Prevc dobi nagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek

Peter Prevc je v svetovnem pokalu debitiral v sezoni 2009/2010, takoj posegel po prvih točkah in se uvrstil v reprezentanco za olimpijske igre v Vancouvru, kjer je že takrat presenetil in navdušil z odličnim 7. mestom. Tako je bilo jasno, da se razvija v vrhunskega športnika, ki ga čaka bogata športna pot.

V sezoni 2013/2014 je iz tekme v tekmo nizal dobre rezultate in na olimpijske igre v Soči odpotoval kot eden izmed favoritov za medalje. Kot se za šampione spodobi, na obeh najpomembnejših tekmah v zadnjih štirih letih ni razočaral. Prav nasprotno, pri svojih rosnih 22 letih je navdušil z zbranostjo, odločnostjo in odličnimi skoki. V domačo Dolenjo vas se je vrnil z dvema olimpijskima medaljama. Srebrno je osvojil na normalni, bronasto pa na veliki skakalnici. Zavidanja vreden uspeh za mladega skakalca, ki ga na njegovi poti zagotovo čaka še veliko uspešnih skokov in rezultatov tako v svetovnem pokalu kot na velikih tekmovanjih.

In res je Peter že kmalu po osvojenih olimpijskih medaljah pokazal, da ne spi na lovorikah. Ob koncu olimpijske sezone je tako na svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachowu osvojil bronasto medaljo. Na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih v dolini pod Poncami pa je drugo mesto v skupnem seštevku zapečatil z zmago na novi Bloudkovi velikanki.

Nagrada za življenjsko delo v športu pripada Miklavžu Severju

Miklavž Sever je že več kot 50 let predan slovenskemu športu, najprej kot odličen športnik, nato kot ugleden športni delavec, organizator in povezovalni člen ter tudi kot novinar in publicist.

Že kot gimnazijec je Miklavž Sever dosegel prve športne rezultate v atletiki, namiznem tenisu in rokometu, v katerih je dosegal vidne rezultate tudi na univerzitetnih tekmovanjih in kasneje v članski konkurenci. Bil je soustanovitelj in igralec Rokometnega kluba Olimpija, zaradi odličnih organizacijskih sposobnosti in učinkovitih idej za reševanje problemov kadrovsko podhranjenih športov v okviru Akademske športne zveze Olimpija, je bil dvakrat tudi njen generalni sekretar.

Njegovo delo je obrodilo sadove, predvsem uporaba strokovnih kadrov za več športnih klubov je bila odločilna podpora razvoju ljubljanskega in slovenskega športa, kar je potrjevalo tudi rastoče število članov zveze. Svoje znanje je uspešno uporabil tudi kot predsednik Rokometnega kluba Prule, predsednik Golf kluba Olimpije in predsednik Ljubljanske skupnosti za bowling. Predvsem pri slednjem mu je uspelo razviti športno aktivnost, ki je postala zanimiva in kakovostna v takratnem jugoslovanskem prostoru.

Konec 70. in v začetku 80. let je bil tudi sam odličen igralec bowlinga, med drugim je lastnik rekorda Jugoslavije, saj je v eni igri dosegel maksimalno število možnih točk (300 kegljev). Kar dobrih pet mandatov je bil direktor Zavoda športno rekreacijski center Tivoli, pri čemer je uspešno združeval ekonomiko poslovanja, skrb za objekte in zagotovaljanje dobrih razmer za športnike.

Kot vodja tehnične komisije, vodja tujih moštev, sekretar in generalni sekretar je bil nepogrešljiv pri organizaciji kar desetih velikih tekmovanj na ravni balkanskih, evropskih in svetovnih tekmovanj v Ljubljani. Zelo rad se je udejstvoval tudi kot novinar in publicist. Sodeloval je z Radiem in Televizijo Slovenija, kjer so mu bili posebej ljubi smučarski poleti, ki jih je komentiral skupaj z Marjanom Rožancem.

Njegov največji dosežek na tem področju je bil, ko je postal sodelavec jugoslovanskega TV poola na olimpijskih igrah v Montrealu. Uredil je tudi dve monografiji, izdani ob 35-letnici Zavoda Tivoli oziroma ob 50-letnici Akademske športne zveze Olimpija. Svojo zbirko spominkov in drugih dokumentov s področja športnih dogodkov je po 55 letih športnega udejstvovanja prepustil Muzeju športa Slovenije in tako zaokrožil svoj neprecenljiv prispevek slovenskemu športu.

S plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu je odbor nagradil Saša Bertonclja

Sašo Bertoncelj je že zelo zgodaj pokazal svoj nesporen talent za konja z ročaji in se že zgodaj specializiral za to orodje. Pri 16 letih je že prvič postal državni prvak, svojega prvega mednarodnega tekmovanja pa se je udeležil leta 1996. Pod vodstom trenerja Sebastjana Piletiča je do danes nanizal že vrsto odličnih gimnastičnih rezultatov.

Leta 2007 je zmagal na univerzijadi in dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Kasneje je svoje dosežke le še nadgradil. Po več odličnih uvrstitvah je ob koncu sezone tekem za svetovni pokal zasedel 3. mesto v skupnem seštevku, leta 2011 je bil v končni razvrstitvi 2., leta 2012 pa je prvič v svoji karieri postal zmagovalec skupnega seštevka, naslova pa tudi naslednje leto ni izpustil iz rok.

Leta 2010 je na evropskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo, uspeh pa je letos, kljub težavam s poškodbami, ponovil. Lani je postal tudi najboljši gimnastičar Slovenije. Ob intenzivnih treningih in tekmovanjih si Sašo prizadeva svoje športno znanje prenesti tudi na druga področja. Tako je v letu 2014 postal predstavnik aktivnih športnikov na Gimnastični zvezi Slovenije, s čimer skrbi za dobrobit vseh športnikov in športnic, za čim boljše socialne, zdravstvene in tekmovalne pogoje.

Pred štirimi leti je s partnerico in mamo, ki mu je gimnastiko v otroštvu tako uspešno predstavila, odprl športno-gimnastični center Matrica, kjer je do zdaj svoje prve gimnastične korake naredilo preko 400 otrok. Center ponuja tudi druge oblike vrhunske rekreativne vadbe in meščani Škofje Loke so novo pridobitev zelo dobro sprejeli in ostajajo športno aktivni skozi celo leto. S svojim odnosom do športa, pripravljenostjo pomagati drugim športnikom in dobrodelnim udejstvovanjem je pravi ambasador gimnastike in športa nasploh.

Bloudkovo plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu sta prejela Nadiya Bychkova in Miha Vodičar

Že dvajset let sta predana plesu, od leta 2006 pa Nadiya Bychkova in Miha Vodičar tekmujeta skupaj in sta vse bolj uspešen slovenski plesni par v latinskoameriških in standardnih plesih ter kombinaciji.

V skupni karieri sta doslej osvojila že devet naslovov državnih prvakov, v preteklem letu pa sta Slovenijo na mednarodnih tekmovanjih zastopala kar 17-krat, 11-krat sta bila finalista, od tega sta dosegla pet zmag, tri srebrne in eno broansto medaljo. Letos sta sodelovala tudi na vseh odprtih prvenstvih in dosegla odlične rezultate.

Po tretjih in drugih mestih na evropskih in svetovnih prvenstvih med letoma 2011 in 2013, sta oktobra 2014 v konkurenci izredno močnih parov postala tudi svetovna prvaka v kombinaciji 10 plesov. S svojimi uspehi sta nedvomno prispevala k prepoznavnosti slovenskega plesa v svetu. Poleg tega že predajata svoje znanje tudi mladim, ki sta jim kot marljivi, disciplinirani in borbeni osebnosti dober zgled. Plesna zveza Slovenije ju je že štirikrat razglasila za plesni par leta, trikrat sta postala tudi športnika leta v Športni zvezi Maribor. Ob tem verjamemo, da bo njuna plesna pot tudi v prihodnje zelo uspešna in da se lahko nadejamo še veliko mednarodnih dosežkov in plesnih uspehov za Slovenijo.

Plaketa za življenjsko delo v športu za Albina Felca

Albin Felc je legenda jeseniškega, slovenskega in jugoslovanskega hokeja, ki se je dokazal kot igralec, trener in športni delavec.

Med letoma 1958 in 1974 je štirinajst sezon igral za jeseniški klub in vselej so postali državni prvaki. Kljub navezanosti na Jesenice je pri tridestih sprejel povabila tujih klubov in nekaj časa igral v Italiji in Švici, pa tudi v Celju in Zagrebu.

Z reprezentanco je enajstkrat nastopil na svetovnih prvenstvih in trikrat na olimpijskih igrah. Njegov največji reprezentančni uspeh je bilo 1. mesto na svetovnem prvenstvu v Grenoblu leta 1968, kjer je postal najboljši strelec in bil obenem izbran tudi v najboljšo petorko na prvenstvu. Po mnenju strokovnjakov je bil med najboljšimi hokejisti Slovenije in nekdanje Jugoslavije, novinarji pa so ga zaradi odličnega tehničnega znanja in smisla za kombiniranje imenovali tudi virtuoz. Priljubljen je bil tudi zaradi svoje nesebične igre, borbenosti in fair-playa.

Leta 1983 je diplomiral na takratni Fakulteti za telesno kulturo ter kot trener deloval v Sloveniji, Švici, Italiji in na Hrvaškem.Treniral je tudi mlade hokejiste na Bledu, od koder so izšli nekateri kasnejši slovenski reprezentanti, kot so Edo Terglav, Jurij Goličič in Egon Murič.

Hokej je še danes njegova strast in ga pri 73 letih še vedno rekreativno igra. Igra z veterani na Jesenicah in na dobrodelnih tekmah. Leta 2013 se je tudi aktivno vključil v reševanje položaja jeseniškega hokeja, ki je zašlo v težave. Je tudi častni član Občine Jesenice, Društvo športnih novinarjev Slovenije pa ga je sprejelo tudi v Hram slovenskih športnih junakov.

Plaketo za življenjsko delo v športu prejme tudi Tone Ficko

Tone Ficko je bil že kot dijak Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti aktiven športnik, igral je odbojko, namizni tenis, nogomet, mali nogomet, smučal ter se udejstvoval v atletiki in gimnastiki.

Leta 1971 je diplomiral na Fakulteti za šport, specializacija odbojka, in postal profesor športne vzgoje. Mlade v Ljutomeru je s svojim pojmovanjem športa, odnosom do soigralcev in nasprotnikov 40 let navduševal za različne športe in pod njegovim pedagoškim vodstvom so dijakinje in dijaki dosegali tudi vidne športne uspehe.

Poleg službenih obveznosti je aktivno deloval kot vaditelj in član TVD Partizan Ljutomer, 20 let je bil tudi načelnik društva, še danes pa je član Upravnega odbora. Vrsto let je bil član organov Športne zveze Ljutomer, vodja občinske lige Ljutomer v malem nogometu in namiznoteniške lige. V Odbojkarskem klubu Ljutomer je sprva igral, nato pa postal trener in klub pripeljal v 1. državno ligo. Kasneje je postal odbojkarski sodnik in pet let nepretrgoma sodil v 1. državni ligi.

Zaradi starostne omejitve za sodnike je pri 55 letih postal kontrolor v Odbojkarski zvezi Slovenije in Zvezi odbojkarskih sodnikov Slovenije. Opravil je tudi veliko delo na področju izobraževanja in vzgoje več generacij mladih odbojkarskih sodnikov. Za svoje pedagoško in organizacijsko delo ter prispevek k razvoju športa v lokalni skupnosti in širše je med drugim prejel priznanja Društva športnih pedagogov Slovenije, Občine Ljutomer in Športne zveze Ljutomer.

Jernej Kruder prejme plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu

Jernej Kruder je že v mladinski konkurenci pokazal, da se razvija v odličnega plezalca. Leta 2004 je osovojil drugo mesto na Svetovnem mladinskem prvenstvu v hitrostnem plezanju in istega leta preplezal svojo prvo smer s težavnostjo 8a.

Danes je eden najbolj vsestranskih plezalcev na svetu in prvi Slovenec, ki je kadarkoli dosegel kakšno medaljo na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju. Na svetovnem prvenstvu v Münchnu avgusta 2014 je osvojil srebrno medaljo.

Kot prvi Slovenec je zmagal tudi na prestižnem tekmovanju povabljenih Arco Rockmaster v Italiji, v Stuttgartu na Adidas Rockmastru pa je dosegel odlično 3. mesto. Zaradi poškodbe na uvodni tekmi za svetovni pokal je imel v zadnji sezoni v tem tekmovanju nekaj težav, a je na koncu kljub temu osvojih 8. mesto v skupnem seštevku dobitnikov točk. V naravnih plezališčih je prvenstveno preplezal eno najtežjih smeri v Sloveniji, ki ima oceno 9a, in balvansko smer z oceno 8b+.

Nogometno društvo Adria Miren je prejemnik plakete za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa

Nogometno društvo Adria Miren je bilo ustanovljeno leta 1922, sledilo je nekaj prekinitev, od leta 1957 pa deluje nepretrgoma. S svojo več kot 90-letno tradicijo je eno najstarejših nogometnih društev na Primorskem. Od zametkov, preko pridobitve prvega pravega igrišča v 30ih letih je po 2. svetovni vojni postalo nepogrešljiv del svojega lokalnega okolja.

Delovanje društva je zastavljeno celovito, od vzgoje najmlajših nogometašev, preko kadetov in članov do veteranske ekipe, skupaj je v društvu osem ekip. Kot največji uspeh kluba se šteje prvo mesto članske ekipe v 3. slovenski nogometni ligi zahod v sezoni 2009/2010. Pomemben vpliv na slovenski nogomet je imelo društvo po priključitvi Primorske k matični domovini, saj so leta 1947 združila društva iz Mirna, Bilj in Šempetra v enotno društvo s sedežem v Šempetru in kasneje v Novi Gorici.

Tako so postavili temelje sedanjemu prvoligašu in štirikratnemu državnemu prvaku Gorici. Kot društvo, ki deluje ob meji z Italijo, sodelujejo tudi s slovenskimi društvi v Italiji. Delo v klubu se razvija, vsako leto je bolj obsežno in zahtevno, pri tem pa še vedno sloni na amaterskem in prostovoljnem delu. Zato so odborniki še toliko bolj veseli, ko od navijačev in sokrajanov slišijo pohvalo, da ima društvo dušo.

Plaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa prejme Marina Bertot

Marina Pertot je bila od nekdaj tako osebno kot strokovno predana naravi in njenim lepotam ter možnostim za aktivno preživljanje prostega časa. Predvsem gorski svet jo je tako očaral, da mu je zapisana že vrsto let.

Kot profesorica biologije in aktivna članica vrste naravoslovnih insititucij na mednarodni ravni, tako v Sloveniji kot v Italiji, se je leta 1978 aktivno vključila v Slovensko planinsko društvo Trst in postala pomemben steber njegovega delovanja vse do danes. Najprej je bila tajnica društva, kasneje podpredsednica, od leta 2005 pa mu predseduje.

V tem času društvo pod njeno strokovno taktirko še naprej raste in razvija bogat nabor vsebin, ki presegajo zgolj športne dejavnosti. Ponuja namreč tudi intelektualno in duhovno bogate programe, s čimer ohranjajo svežino in aktualnost. Društvo je v letu 2014 praznovalo tudi 110-letnico delovanja.

Plaketa za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji za Sama Petrača

Samo Petrač je svojo športno pot v otroških letih začel v smučarskem klubu Alpetour v domači Škofji Loki. Počasi je nizal dobre športne rezultate, leta 1992 pa dosegel prvo medaljo za samostojno Slovenijo, osvojil je bronasto medaljo na evropskem prvenstvu. To mu je dalo velik zagon za nadaljnje treninge, ki so se leta 1995 na olimpijskih igrah gluhih na Finskem obrestovali s kar tremi medaljami, srebrno v smuku ter bronastima medaljama v veleslalomu in superveleslalomu.

Leta 1997 je začel biti novo bitko in dve leti kasneje premagal zahrbtno bolezen – raka. Kmalu zatem je leta 1999 na olimpijskih igrah v švicarskem Davosu prismučal zlato medaljo v smuku. Samo Petrač je daleč najuspešnejši gluhi športnik Slovenije in eden uspešnejših športnikov med vsemi slovenskimi invalidi. A ni tekmoval samo v alpskem smučanju. Leta 1993 je bil na poletnih olimpijskih igrah na kolesarski dirki na 100 km tretji.

Tako je postal edini gluhi športnik na svetu, ki ima olimpijsko medaljo tako s poletnih kot zimskih olimpijskih iger gluhih. Zaradi odličnih športnih rezultatov in izjemne volje do življenja ga je Mednarodni komite za šport gluhih leta 2001 odlikoval z medaljo časti. Štirikrat je bil razglašen tudi za športnika invalida leta.

Tina Trstenjak dobi plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu

Tina Trstenjak ima pri 24 letih za seboj že 15 let uspešne judoistične kariere. Članica kluba Z'dežele Sankaku iz Celja, kjer danes trenira pod mentorstvom olimpijske prvakinje Urške Žolnir in trenerja Marjana Fabjana, je že kot mladinka osvojila dve medalji na svetovnih mladinskih prvenstvih. V zadnjih dveh sezonah je dozorela kot vrhunska športnica in njena kariera je v vzponu, kar dokazuje z odličnimi rezultati.

Na tekmah za Grand Slam in Grand Prix je v letih 2013 in 2014 večkrat stala na stopničkah, od tega štirikrat na najvišji. Leta 2013 je na evropskem prvenstvu osvojila tretje mesto, na svetovnem je bila peta, leta 2014 pa je v francoskem Montpellierju postala evropska podprvakinja, na svetovnem prvenstvu v Čeljabinsku pa osvojila bronasto medaljo. Judo zveza Slovenije jo je izbrala za judoistko leta 2014, pri čemer je za ta naslov premagala tudi nekatere klubske kolegice.

Plaketa za pomemben tekmovalni dosežek v športu za Lauro Unuk

Laura Unuk je že na samem začetku svoje tekmovalne poti dokazala, da je njen talent izjemen, s trdim delom, vztrajnostjo in ob podpori družine in trenerjev pa si je priborila izjemen uspeh – naslov svetovne mladinske prvakinje v kategoriji do 16 let. V šahu je konkurenca zares velika, saj je to ena najbolj razširjenih iger na svetu.

S tem je ta uspeh zagotovo veliko prispeval tudi k prepoznavnosti Slovenije, prav tako pa je Laura postala odličen zgled in motivacija za vse mlade igralce šaha in tiste, ki se z njim šele srečujejo. Njen uspeh je Slovenijo po 12 letih, ko je naslov osvojil Luka Lenič, znova postavil v svetovni šahovski vrh. Poleg tega sta na ekipnem evropskem prvenstvu v kategoriji do 18 let z Ivano Hreščak osvojili zlato medaljo. Kljub svoji mladosti, stara je šele 15 let, je redna članica članske šahovske reprezentance. Prepričani smo lahko, da bo Laura s takšnim delom, znanjem in odnosom na svoji šahovski poti nanizala še veliko izvrstnih rezultatov.

Plaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu dobi tudi ženska mladinska reprezentanca v odbojki

Ženska mladinska reprezentanca v odbojki je v zadnjih dveh letih dosegla vrhunske rezultate, saj je na velikih tekmovanjih za Slovenijo dosegla dve medalji. Na olimpijskem festivalu evropske mladine 2013 so dekleta osvojila zlato medaljo, na evropskem prvenstvu za mladinke na Finskem leta 2014 pa so postale evropske podprvakinje.

Kljub temu, da se je pred odhodom na prvenstvo vedelo, da varovanke Jožeta Časarja lahko posežejo visoko, si najbrž nihče ni mislil, da se bodo v finalu z reprezentanco Srbije borile celo za zlato medaljo. V težki predtekmovalni skupini so premagale velesile kot so Turčija, Belgija in Italija, premoč so morale priznati le Rusinjam, ki nato sploh niso prišle do polfinala. V finalu jim je sprva kazalo celo bolje kot nasprotnicam, tekmo pa je odločil šele peti niz. Dve slovenski reprezentantki sta bili izbrani tudi v idealno postavo prvenstva.