Joc Pečečnik: Olimpija bo vedno dobrodošla za Bežigradom

Nekdanja trdnjava Katančeve zlate generacije čaka na kandidata, ki bi ji lahko povrnil obličje modernega in funkcionalnega objekta. V obdobju, ko uspešni podjetnik Joc Pečečnik še čaka na pridobitev gradbenega dovoljenja, umira na obroke, Plečnikovo dediščino pa prekriva vedno več divjega rastja. V zadnjih dneh so se pojavile napovedi, da bi se vendarle lahko začelo kmalu graditi. Načel jih je Janez Kocijančič, Pečečnik pa le potrdil. A kaj, ko točnega datuma začetka prenove zaradi tega, ker vedno znova naleti na kakšno novo oviro, ne more podati. Je pa zagotovil, da pogreša nogometni adrenalin in da bi bila Olimpiji za Bežigradom vedno odprta vrata.

Tudi Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), partnerja družbe Bežigrajski športni park (BŠP), je pred dnevi potrdil, da se projekt prenove štadiona premika na bolje in da bodo za Bežigradom kmalu začeli brneti gradbeni stroji. Takšno željo smo iz vaših ust slišati že mnogokrat, a se je še vedno v petih letih nekje zalomilo. Je končno napočil čas, ko bi lahko s stoodstotno zanesljivostjo napovedali dan, ko bi se začela gradbena dela? Težko odgovorim na to, kaj je v življenju sploh še stoodstotno, lahko pa povem, da mi nadaljujemo svoje delo in ga opravljamo zavzeto in skrbno. Posledica tega so tudi rezultati.

Se po drugi strani zdite sami sebi že smešni, ker morate iz leta v leto ponavljati enako zgodbo in enako napoved, gradbenega dovoljenja pa še od nikoder? Ne zdim se smešen sam sebi, ker drugega izhoda sploh nimam. Zdi se mi hudo, da živim v okolju, ki še ni doumel, da bomo s takšnim odnosom do investicij in do podjetništva zagotovo živeli zelo slabo.

Od kod še črpate največje razloge za optimizem? Po tako dolgem čakanju bi naključni obiskovalec hitro spoznal, da ste v vlogi Sizifa in da bo bežigrajski štadion prej propadel sam, kot pa da se ga bo prenovilo. Optimist sem zato, ker se premikamo naprej, časa in sredstev pa imamo za zdaj dovolj, tako da niti nimamo razloga, da smo nestrpni. Projekt je velik in zahteven. Kakšne so "povratne besede" Ljubljančank in Ljubljančanov, ko vas srečajo na ulici? So polni podpore in vam želijo veliko sreče pri projektu? Nisem še srečal Slovenca, ki me ne bi podpiral, razen seveda "solatarjev".

Ste res za vedno končali sestankovanje s "solatarji", kot imenujete fondovce, stanovalce Fondovih blokov? Ni več mogoč noben kompromis, pač pa le kazenske ovadbe? Ne vidim dialoga, kjer ena stranka postavlja pogoje, ki jih nihče ne more izpolniti. Tega imam dovolj, zdaj bomo z nerazumnimi sosedi začeli bolj formalne odnose.

Torej drži, da jih boste zaradi oviranja postopka gradnje tožili? Drži.

Kakšna bo odškodnina in kaj jim očitate? Več o tem, ko to pride na vrsto.

Ali BŠP ohranja osnovno idejo, da bo 24 ur na dan na voljo za športne in kulturne namene? Ste v zadnjih letih vključili še kakšno novost? Celoten program ostaja isti, saj je vrhunsko pripravljen in takšnega v tem trenutku v Ljubljani ni.

Zanimivo je vaše razmišljanje zaradi umestitve občinskega prostorskega načrta v napačno kategorijo hrupa, ki ste ga označili za skupinsko posilstvo. Zgolj druga kategorija ne dovoljuje izvajanja koncertov v živo. Je to "nagajanje" od nekje dirigirano, saj se poraja občutek, kot da se nekdo na različne načine trudi, da bi vrgli puško v koruzo? Treba je biti doktor, da ugotoviš, da je človek (Aleš Globevnik, op. p.), ki skupaj s fondovci nasprotuje projektu in je podpisan na pritožbi proti projektu BŠP, hkrati pa pripravlja podlage za zvok pri sprejemanju aktov na MOL-u, po naročilu naklepno storil takšno dejanje. Pogrešate kaj nogometni adrenalin? Ste, odkar ste zapustili Interblock, sploh spremljali kakšno tekmo? Iskreno povedano, pogrešam. Bil sem na nekaj tekmah. Kdo bo igral na Bežigrajskem športnem parku? Imajo govorice o tem, da bi se za Bežigrad vrnila Olimpija, sploh realno osnovo? Olimpija bo vedno dobrodošla, če bo želela tukaj igrati.