Iz Peterke želeli narediti Schmitta

Če bi iskali osebo, ki je sodelovala z vsemi velikimi zvezdami slovenskega alpskega smučanja, bi jo prav gotovo našli v Tonetu Vogrincu. Bil je zraven ob uspehih Bojana Križaja, Roka Petroviča in Mateje Svet, se veselil uspehov Jureta Koširja in rodu vražjih Slovenk ter ob koncu svoje kariere pri SZS sodeloval tudi s Tino Maze. Ponosni Mariborčan se ne strinja s tezo o nezrelosti pri obravnavi največjih šampionov. "Mazejeva ni prva šampionka. Imeli smo jih veliko, ne le v smučanju. Vse skupaj je povezano z razvojem športa na globalni ravni. Zahteve so vse večje. Šport je vse dražji, bolj zapleten in potrebuje vključevanje različnih ved in znanosti. Prav zato se težave povečujejo, izraziti pa so za države, ki niso bogate. Če se v takšni državi rodi šampion, ki se zaveda svoje kakovosti in mu je jasno, da brez permanentnega vlaganja ne bo vrhunskega rezultata, pridemo do težav, če ni dovolj sredstev," razmišlja mož, za katerega smo dolgo govorili, da je alfa in omega slovenskega alpskega smučanja. Spor med SZS in Tino Maze spremlja kot zunanji opazovalec, a vendarle z dobrim vpogledom v problematiko. "Tina mora dobiti maksimalen status. Odločila se je za samostojno ekipo, kar pri nas res ni praksa, a v njenem primeru deluje in prinaša rezultate. Razumem pa tudi drugo stran, ki daje denar. Ne le za Tino in ne le za alpsko smučanje. Treba je poiskati rešitev, ob kateri bo volk sit, koza pa cela. Dejstvo je, da čas za reševanje teh stvari ni pravi. To se dela pred štiriletni olimpijskim obdobjem. Tedaj bi morali postaviti koncept, ki bi bil obojestransko sprejemljiv, predvsem pa čvrst za štiri leta. Če se vmes pojavijo težave, jih je treba reševati s posebnimi aneksi, a šele po koncu sezone. V tem primeru se zavzemam za podpis sporazuma, ki vključuje natančna določila," pravi Vogrinec in sprtima stranema svetuje umirjanje žogice ter zakop bojne sekire.

Hoteli so narediti iz Primoža Martina Schmitta, a se ni dal

Kako je imeti pod svojim okriljem velikega šampiona, dobro ve tudi Jelko Gros. Pod njegovim mentorstvom je Primož Peterka med drugim dvakrat osvojil svetovni pokal in o njem lahko pove le pozitivne besede. "Primož je bil zelo profesionalen od samega začetka. Vedno je delal v dobrobit smučarije. Ni izpustil nobene stvari. Bil je zelo obremenjen kot mlad fant, a je kljub temu vse izpeljal. Pripravljen se je bil prilagoditi. Mogoče je imel kasneje malce nerodnosti z menedžerji. Ti so prihajali govoriti, kako ga Smučarska zveza Slovenije skubi. A nismo imeli nobenih hudih težav kot SZS – vedno smo funkcionirali kot reprezentanca, nikoli ne kot le njegova ekipa." Tudi sam se spominja, da je imel Primož veliko pritiskov – tudi tistega neljubega dogodka s striženjem las, vendar takrat Grosa ni bilo več zraven reprezentance. "Primož je imel svoj prav in treba je skupaj s športnikom dihati. Takrat ga je 'strigel' Giacomelli. Slednji je videl pravi model v Martinu Schmittu in je hotel narediti iz Primoža Schmitta, vendar se mu Primož ni dal. Jaz lahko povem, da sem mu enkrat svetoval, ko je imel možnost izbire avta pri Volkswagnu, naj vzame hrošča, vendar je želel Passata in ga nisem potem želel prepričevati. Hrošča sem mu pa svetoval zato, ker se mi je zdel bolj počasen avto," se spominja tega dogodka Gros in na vprašanje, kako skrbeti za športnike na splošno in seveda tudi pri padcih, odgovoril: "Treba se je učiti od tistih, ki so šli skozi kakšno šolo. Glede vlaganja posamezne zveze pa lahko navedem okviren primer: če vlagaš v trideset mladih, ti mogoče dva prideta skozi kot dobra skakalca. Vendar to ni le pri nas, ampak tudi denimo v Avstriji."

Pri atletih in atletinjah večjih zapletov ni bilo

"Večjih zapletov z najbolj uspešnimi slovenskimi atleti in atletinjami nismo nikoli imeli. Naj si je šlo za Brigito Bukovec ali Jolando Čeplak ali pa zdaj Primoža Kozmusa. Podobno velja tudi za vse preostale atlete in atletinje, ki imajo podpisane pogodbe z Atletsko zvezo Slovenije. Vselej smo sodelovali zgledno, saj smo imeli in še imamo natančno določene pogoje sodelovanje. Manjši zapleti so bili, to je normalno, a ni bilo nič resnejšega. Vsako leto se z najboljšimi usedemo in dogovorimo o pogodbah. Včasih se zgodi, da nekdo pričakuje več, kot lahko ponudimo, a to je normalno. Na koncu se vselej uskladimo. Potem pa je na obeh straneh odgovornost, da podpisano spoštujemo. Na nas je, da izplačamo zneske, ki so zapisani v pogodbah, na njih pa, da spoštujejo dogovore, ki so zapisani v pogodbah. Da nastopajo na prvenstvih, ki so zapisane v pogodbah, da so prisotni na novinarskih konferencah in podobno. Glede sponzorjev posameznikov in Atletske zveze Slovenije imamo tudi natančno definirano, kaj in kako. Da se ne dogaja, da bi atlet ob nastopih v javnosti pod okriljem naše zveze hkrati reklamiral dva konkurenčna sponzorja, na primer," je povedal Boris Mikuž, direktor AZS, ki je na tem položaju že od leta 1997.