Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
9. 7. 2015,
16.16

Osveženo pred

4 leta, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

prvaki Gregor Sobočan

Četrtek, 9. 7. 2015, 16.16

4 leta, 7 mesecev

Ena družina, 70 medalj in trije naslovi svetovnega prvaka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Gregor in Tajda Sobočan sta brat in sestra, ki ju ne druži samo enak priimek, pač pa tudi naslov svetovnega prvaka. Oba sta ga dosegla s kettlebelli.

Redko se zgodi, da imajo v eni družini dva svetovna prvaka. No, v družini Sobočan se s tem nazivom lahko pohvalijo kar trikrat.

Prvega je leta 2009 dosegel 34-letni Gregor Sobočan, nekdanji rokometaš, danes pa gonila sila kettlebellskih voda v Sloveniji, dve leti pozneje (in še enkrat leta 2013) pa še njegova osem let mlajša sestra Tajda, magistrica ekonomskih znanosti, ki je tudi lastnica svetovnega rekorda v disciplini long cycle.

V desetih minutah je s 24-kilogramskim "kettlom" (z menjavo rok) opravila 104 ponovitve.

Ko nezadovoljstvo rodi nov izziv

Zanimivo, vse skupaj se je pravzaprav začelo z nezadovoljstvom.

"V času svoje rokometne kariere se nisem povsem strinjal z našim kondicijskim trenerjem oziroma njegovo sestavo treninga z vajami za moč in se sam začel poglabljati v te zadeve. Zanimalo me je, kako bi lahko še bolje treniral, s tem da nisem želel slediti ameriškemu načinu razmišljanja in dela. Ta je preveč skomercializiran in pokaže samo tisto, kar se dobro prodaja, ne pa tistega, kar bi ljudje morali vedeti. Začel sem se poglabljati v rusko literaturo in iskal nove načine krepitve moči, tam pa hitro na naletel na kettlebelle oziroma barvne uteži.

Zadeva me je pritegnila in leta 2005 sem – ironično – v ZDA opravil svojo prvo licenco za trenerja. Z leti sem vedno več znanja nabiral pri ruskih tekmovalcih, ki imajo zagotovo največ znanja s tega področja, saj je Rusija pravzaprav domovina tega športa. Rokomet sem kmalu zamenjal za kettlebelle in v tem vztrajam še danes.

Leta 2007 sem se vrgel v šport (kettlebell-lifting) ter dve leti pozneje postal svetovni prvak med amaterji in evropski podprvak med profesionalci," se je po časovni premici v prijetno klimatiziranih prostorih Kettlebells Centra v Šmartnem pri Ljubljani na hitro sprehodil Sobočan, glavni trener centra.

2011 – leto, ko brat in sestra osvojita naslov svetovnega prvaka

Uspehi so si sledili kot po tekočem traku in leta 2011 sta v Hamburgu brat in sestra družno zablestela. Tajda je postala mladinska svetovna prvakinja in tretja med članicami, Gregor pa svetovni podprvak.

Že nekaj let se trudita, da bi kettlebelli tudi v Sloveniji našli svoje mesto. Letos so po večletnem trudu končno ustanovili Kettlebell šport zvezo Slovenije, Gregor, sicer lastnik vadbenega studia Kettlebells Center, pa ocenjuje, da je v Sloveniji od 40 do 50 tekmovalcev, medtem ko se jih tekem udeležuje približno 20.

"Rekreativno pa se jih s kettli ukvarja precej več. Kettlebelli so danes vroče orodje, težava je le v tem, da jih marsikdo narobe uporablja," opozarja Gregor.

Državna prvakinja v taekwondoju, ki zablesti v drugem športu

In kako se v to zgodbo vključuje postavna Tajda? Nekdanja tekmovalka in državna prvakinja v taekwondoju, posvetila mu je kar 11 let življenja, je želela napredovati v svojem primarnem športu, pa jo je brat usmeril v svet kettlov, ki ji je pomagal do večje vzdržljivosti, moči in eksplozivnosti.

Hitro je sledila bratovemu zgledu in še hitreje tudi njegovim rezultatom. Je prva inštruktorica kettlebells fitnes vadbe v Sloveniji in dekle, ki s svojim napornim urnikom spodbuja vprašanje: kako vendarle zmore?

Ima redno službo na občini, zvečer trenira, do lanskega leta si je popoldanski čas "popestrila" še s študijem in izdelavo magistrske naloge. "Kar živčna sem, če nimam kaj početi," se nasmeji rjavolaska, ki se že 12 let ni pritaknila mesa.

Izzivov ji, kot pravi, ne manjka. Četrto mesto na lanskem svetovnem prvenstvu (v nekaj dneh se ji je nakopičilo vse, od zagovora magistrske naloge do nakupa stanovanja, rojstnega dne in pljučnice) jo je podžgalo, da bo novembra letos na svetovnem prvenstvu na Irskem poskusila poseči višje.

"Če bi lani zmagala, bi mogoče že odnehala oziroma trenirala v bolj sproščenem ritmu, tako pa mi motiva ne manjka. Ne morem odnehati kot četrta," pravi in poudarja, da se zaveda, da bo za velik uspeh treba bistveno pospešiti treninge, ki bodo od zdaj spet na sporedu vsaj šestkrat tedensko.

Medijska neodmevnost

Dejstvo, da mediji običajno dosežke na področju kettlebells-liftinga gladko spregledajo, ju moti in ne moti.

Gregor pravi, da se zaveda, da imajo nekateri športi absolutno prednost tudi v očeh medijev, Tajdi pa bi bilo ljubše, če bi se tudi na njihove dosežke kdaj pa kdaj opozorilo. "Treniramo ravno tako trdo kot drugi športniki," poudarja.

Tudi nagrade so v tem športu dokaj pičlo odmerjene, Gregor je nekoč za nagrado prejel celo torbo hrenovk, stensko uro in promocijske majice, v Rusiji in ZDA pa tudi nekaj sto evrov, kar je v primerjavi z drugimi športi le kapl(jic)a v morje.

Brat in sestra Sobočan poudarjata, da se s kettli ne ukvarjata zaradi denarja ali medijske prepoznavnosti. "Skorajda je ravno obratno. V finančnem smislu sva, potem ko si plačava pot in namestitev, celo v minusu. A to naju ne bo odvrnilo od tega športa," zagotavlja Tajda, ki je že usmerjena v nov cilj: novembrsko svetovno prvenstvo.

Tretji naslov svetovne prvakinje bi se lepo podal k imenu in nazivu magistrica.

Ne spreglejte