"Zbogom, prijatelj"

Od članov reprezentance, do soigralcev v klubih, pa do novinarjev in predstavnikov Rokometne zveze Slovenije. Vsi so pretreseni ob novici, da je svet zapustil eden največjih rokometašev vseh časov, Iztok Puc.

Leopold Kalin, v.d. generalnega sekretarja Rokometne zveze Slovenije: "V tem trenutku težko kaj rečem. Iztokova smrt je izguba rokometnega velikana, katerega doprinos rokometu v Jugoslaviji, Sloveniji in Hrvaški je bil izjemen. Zelo žalostna novica me je pretresla. Iztok je bil športnik od glave do pete, ena najbolj prepoznavnih rokometnih osebnosti v Sloveniji. Prehitra smrt je edini njegov poraz v življenju."

Andrej Kastelic, nekdanji soigralec: "Težko karkoli spravim iz sebe. Poznal sem ga zelo dobro, bil je član naše ekipe, naš prijatelj. Iztok je bil super človek. Vsaka smrt prizadene, sploh pa nekoga, s katerim si preživel toliko časa. Sem v šoku, saj sem glede na to, kakšen borec je bil, vseeno mislil, da bo uspel premagati bolezen."

Aleš Pajovič, nekdanji soigralec: "Iskreno sožalje družini. Ostal sem brez besed, Iztok bo ostal v lepem spominu. Ko sva igrala skupaj, sem bil še mulec, on pa na vrhu svoje kariere. Bil je najboljši levi zunanji v tistem času. V Sydneyju na olimpijskih igrah sva skupaj preživela veliko časa, od njega sem se naučil toliko kot verjetno od nikogar več v karieri. Iztok je rad pomagal mladim, dajal nasvete in bil pravi športnik. Hudo mi je, da ga je bolezen premagala."

Goran Cvijič, rokometni novinar: "Zbogom prijatelj. Besede danes ne tečejo. Tečejo solze."

Tomaž Tomšič, nekdanji soigralec: "Spoznal sem ga, ko je igral še za takratni Šoštanj, vsem nam mladim je bil vzor. Eden prvih Slovencev, ki je z veliko medijsko pozornostjo odšel v tujino. Zaradi njega smo si želeli igrati rokomet. Od takrat, ko je prišel v Celje, pa sva se spoznala še osebno. Kot krožni napadalec sem se z njim res naigral. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed, ko je rekel: 'Ti se samo postavi tam, jaz te bom že videl.' Na igrišču je bil predrzen, brezobrazen v igri, kar ga je delalo velikega in uspešnega. Zaradi njegovega odnosa in trdega dela so prišli tudi rezultati. Kaj drugega reči ob tem trenutku. Žal je ne glede na vse, na zmage in uspehe, bitko izgubil. A mislim, da smo z njegovo izgubo izgubili prav vsi. Odšel je prehitro, za večno pa bo ostal velik pečat. Slovenija je lahko in mora biti ponosna nanj."

Uroš Zorman, nekdanji soigralec: "Pretresen sem. Glede na njegovo telesno in mentalno moč sem upal, da bo premagal bolezen. Bilo mi je v čast in lepo igrati z njim, na Prulah nas je vse veliko naučil. Predvsem pa je on prinašal preskok iz povprečnosti v vrhunskost. Res je legenda evropskega rokometa. Vsa slava mu, naj počiva v miru."

Boris Denič, slovenski selektor: "Zelo mi je hudo, saj je svet izgubil iskrenega človeka in veliko osebnost. Dolga leta je bil pravi in iskren prijatelj. Bil je tudi vrhunski igralec, sodelovanje z njim pa je bilo vedno zanimivo, polno pozitivnega duha. V njegovi družbi smo se počutili enkratno. Da nas je zapustil, me je globoko pretreslo."

Roman Pungartnik, nekdanji soigralec in direktor RK Celje PL: "V prvi vrsti želim vsem bližnjim izreči iskreno sožalje. Iztoka pa težko opišem v enem stavku. Lahko smo ponosni, da smo bili del Iztokove kariere, saj vsi vemo, da je igral za naš klub in pustil velik pečat. Tudi sam sem igral z njim in takrat si nisem niti v sanjah mislil, da bom igral z takšnim zvezdnikom. Celjskemu klubu je dal veliko, z njim se je začel evropski pohod na vrh. Meni in vsem nam je bilo v čast, da smo lahko iz takšnega človeka in športnika črpali rokometno znanje. Dejstvo je, da ga je bolezen veliko prezgodaj vzela vsem nam, družini in rokometu."

Iztok je na olimpijskih igrah v Sydneyju nastopil s slovensko reprezentanco, ki jo je vodil Leopold Jeras. Ta reprezentanca bo v spomin nanj 5. novembra odigrala humanitarno tekmo v spomin na nekdanjega člana moštva.