Staš Skube: Samozavest Celja nas je še podžgala

Videli ste, da smo vso tekmo nadzirali rezultat in vodili. Celjani so bili zelo samozavestni. Naj bodo, nas je to samo še dodatno podžgalo. Bile so neke čudne izjave, kot da igrajo z ne vem kom … V Zlatorog smo prišli neobremenjeni, brez verjetno glavnega igralca Klemena Cehteta, ki je na žalost zbolel. Tudi zanj smo naredili ta rezultat, točki sta zasluženo odšli v Velenje," je po še drugem dobljenem derbiju s Celjem zadovoljno razlagal Staš Skube, ki je s svojimi igralnimi čarovnijami, kot so vratolomni prodori, zadetki in asistence, nedvomno izstopal, izjemen pa je bil tudi v obrambi. Ta element spoštuje tudi pri Celju.

"Celjane je morda malo ponesla zmaga nad Zagrebom, ampak Hrvati imajo popolnoma drugačno zunanjo vrsto kot mi. Bili smo kombinatorni, hitri, izigravali smo jih. Ni nas ustavila niti sprememba obrambe. Bi pa umiril žogo. Ni še konec prvenstva, čeprav smo naredili velik korak k našemu cilju. Zbrani moramo biti do konca," opozarja lucidni srednji zunanji, ki se je v Velenju izvrstno znašel.

Skorajda bi se težko bolje. Blesti tudi v ligi prvakov, dvakrat v sedmih krogih je pristal v najboljšem moštvu tega tekmovanja. Postal je ljubljenec velenjskega občinstva. Na tribunah Zlatoroga ga je spodbujala tudi četica dolenjskih navijačev. Vsi skupaj so mu vlili dodatno energijo, ki jo nedvomno potrebuje, saj že nekaj tednov igra brez menjave. Oba njegova namestnika Luka Dobelšek in Darko Cingesar sta namreč poškodovana, Janez Gams pa se še ne vrača pogosto na svoj nekdanji položaj, ampak pretežno ostaja krilo. "Na tovrstnih derbijih v takšnem vzdušju preprosto ne moreš biti utrujen. Tudi če si, iz sebe iztisneš še zadnji atom moči. Verjemite, da sem utrujen 'za znoret'. Igram po 60 minut, ampak to je moje delo. Igram in treniram, kot je treba. Želim igrati. Jaz pravzaprav sploh ne poznam utrujenosti," zagotavlja nekdanji mladinski reprezentant, ki vse bolj glasno trka tudi na vrata članske izbrane vrste. Precejšnji konkurenci navkljub.

Še drugič letos se je Staš pomeril s svojim bratom Sebastianom, ki je bil od njega sicer uspešnejši za gol, a bi ta strelski detajl gotovo z največjim veseljem zamenjal za zmago ali vsaj točko: "Odigrala sva že več dvobojev. Takih tekem, kot so letos, še ne, saj sva v najmočnejših klubih. Na igrišču hočeva vsak najboljše za svojo ekipo. Da sva brata, nima veze. Po tekmi si dava roko, se objameva, ampak na igrišču ni prijateljev," je družinske vezi na igrišču pojasnil Staš, ki je že drugič ukanil starejšega brata, a ga zaradi tega ne bo zbadal.