Slovensko maščevanje uspelo, Slovaška poražena v Kopru

Po dveh letih je Koper, rokometno mesto, ki kljub propadu Cimosa ni izgubilo svojega pridevnika, znova gostil moško reprezentančno tekmo. Leta 2012 je v kvalifikacijah padla Romunija, zdaj v prvi bitki za srečanje najboljših reprezentanc Evrope 2016 Slovaška, ki je Slovence prikrajšala za svetovno prvenstvo leta 2009.

Najboljše obdobje Slovenije je bilo začetnih 20 minut v drugem polčasu, ko je dobila le šest golov, v tem obdobju pa je njena prednost poskočila na devet zadetkov. Z obrambami, ustavil je kar 19 strelov, se je izkazal Gorazd Škof, z zadetki, mrežo sta zatresla devet- in sedemkrat, pa Dragan Gajić in Klemen Cehte.

Bombač postal zasilni levi zunanji

Že poškodbe Jureta Dolenca, Sebastiana Skubeta, Boruta Mačkovška in predhodno Nenada Bilbije so Borisu Deniču skrčile izbor. Na tribuni sta tako s seznama 21-erice ostala le dva rokometaša, sposobna za igro. Tretji vratar Klemen Ferlin in David Špiler.

Pravzaprav edini levi zunanji je tako ostal povratnik po dveh letih Klemen Cehte, začasno je bil na položaj levega zunanjega tako prekvalificiran Dean Bombač, ta hip drugi strelec lige prvakov, ki odlično igra v majici madžarskega podprvaka Picka in je bil kot domačin tudi najprisrčneje pozdravljen. Kljub (lažjima) poškodbama mišic sta zaigrala Dragan Gajić in Uroš Zorman.

Poleg kapetana so bili v prvi sedmerici še Gorazd Škof, Luka Žvižej, Uroš Bundalo, Matej Gaber, Vid Kavtičnik in Dragan Gajić. V napadu je Bundala zamenjal Cehte. Kljub visoki slovaški zunanji liniji se je Slovenija pričakovano predstavila s formacijo 6-0, ki je z nekaj spodrsljaji delovala zelo solidno.

Škof obranil toliko strelov, kot so Slovaki dosegli golov

V vratih je bil izvrsten Škof (v prvem polčasu izvrstnih 12 obramb), napad je vodil Cehte, ki je dal iz sedmih strelov v prvem polčasu pet golov. Gajić je bil po običaju navdahnjen s sedmih metrov. Jure Natek je že v prvem polčasu dobil dve izključitvi. Orjaški Slovaki so zavlačevali z napadi, nemška sodnika sta jim to v precejšnji meri dopuščala.

Vseeno niso bili fantje iz dežele, ki jo velikokrat zamenjujejo za Slovenijo, v prvem polčasu niti enkrat v vodstvu. V nasprotju s Slovenci, ki so večkrat vodili za štiri gole, in sicer v drugi četrtini tekme. Takšno ali višjo prednost bi lahko odnesli tudi v garderobo, če bi na črti Slovakom puščali manj prostora.

A tudi s 15:12 je bila polna in glasna Bonifika, v kateri se je zbralo kakšnih 2.500 gledalcev, zadovoljna. Slovenija je delovala odločno, učinkovito in bojevito, morda smo pričakovali kakšen protinapad in hitri center več.

Odločeno kmalu po odmoru

Cehte, vsekakor presenečenje tekme številka ena, je drugi polčas odprl za zaporednima goloma, tokrat po prodorih, že svojim šestim in sedmim. Slovenija je tako prvič prišla do prednosti petih golov (17:12). Krivulja Škofove učinkovitosti v vratih – 19 obramb ob koncu tekme – ni padala, vzporedno pa se je večala slovenska prednost. Dobrih četrt ure pred koncem je Luka Žvižej iz protinapada zadel za 23:16 in gostujoči selektor je slovenski nalet prekinil z minuto odmora.

Ekshibicija na koncu

Slovaki so delovali utrujeno, nekateri kot izmučeni boksarji, ki iščejo kontakt, premor, da bi vendarle ujeli nekaj zraka. Primanjkovalo jim je ustvarjalnosti. To je dobro paralizirala slovenska obramba, ki je v 20 minutah drugega polčasa dobila le šest zadetkov in povedla za devet.

Nadaljevanje je bilo bolj ekshibicija, ko je tudi slovenska zbranost popustila, Slovaki pa so popravili vtis. Zadnji dve minuti so navijači pričakali na nogah. Opogumljeni z visoko zmago, predvsem pa dobro igro Slovenci potujejo v Latvijo, kjer jih v soboto ob 17.05 čaka domača zasedba z velikanom Dainišem Krištopansom.