Nedelja, 17. 6. 2018, 11.50
6 let, 6 mesecev
Kongres EHF samo formalnost za potrditev skupne kandidature Slovenije, Makedonije in Črne gore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Največje škotsko mesto Glasgow bo od 18. do 20. junija gostilo kongres evropske rokometne zveze (EHF). Na njem bo sprejeta odločitev o prirediteljih evropskih prvenstev v letih 2022 in 2024, za gostitelja ženskega zaključnega turnirja 2022 pa Slovenija kandidira skupaj z Makedonijo in Črno goro.
Le čudež lahko povzroči propad skupne kandidature Slovenije, Makedonije in Črne gore, omenjene države namreč na sredinem glasovanju nimajo protikandidatov za organizacijo turnirja, ki bo na sporedu od 4. do 22. novembra 2022.
Že pred kongresom je znano, da bo skupinski del na evropskem prvenstvu - na njem bo prvič v zgodovini namesto dosedanjih 16 nastopilo 24 reprezentanc - v Ljubljani, Celju, Podgorici in Skopju. V slovenski in makedonski prestolnici bodo vse tekme glavnega dela tekmovanja, v ljubljanskih Stožicah pa tudi najbolj mikavne tekme turnirja - obe polfinalni tekmi in odločilni tekmi za prvo in tretje mesto.
Veliko večje zanimanje je za organizacijo moških evropskih prvenstev v letih 2022 in 2024. Za sklepni turnir 2022 so kandidati Belgija, Španija in Francija (skupna kandidatura), Danska in Švica (skupna kandidatura) ter Madžarska in Slovaška (skupna kandidatura), za organizacijo zaključnega turnirja 2024 pa Danska in Švica (skupna kandidatura), Madžarska in Slovaška (skupna kandidatura) ter Nemčija (samostojna kandidatura). EHF za organizacijo ženskega EP 2024 ni prejela nobene kandidature.
Se obetajo spremembe?
Predsedstvo Rokometne zveze Slovenije (RZS) je na četrtkovi seji v Ljubljani potrdilo predlog sprememb v rokometu, ki jih RZS v sodelovanju z drugimi zvezami poskuša doseči pri EHF. Prvi mož RZS Franjo Bobinac je že med letošnjim evropskim prvenstvom na Hrvaškem napovedal, da bo začel pogovore s preostalimi rokometnimi zvezami za vpeljavo sprememb v rokometu, predvsem pri natančnejši opredelitvi in upoštevanju določenih pravil igre, za katere sodelujoči pri projektu menijo, da niso v prid rokometu.
Nacionalne rokometne zveze si na pobudo RZS želijo profesionalizacijo sodnikov, spremembe v pravilih in postopkih pritožb, ki lahko vplivajo na končni rezultat tekem, ter boljšo definicijo določenih pravil igre, kot so pasivna igra, prekršek v napadu, začetni met ter prekinitve, oziroma predvsem poenotenje razumevanja pravil med sodniki.
EHF je pobudo RZS vključil na dnevni red kongresa na Škotskem, pobudo pa bo predstavil podpredsednik naše zveze Boštjan Kozole, sicer prvi mož podjetja Evrosad.
