Dovolj je, preveč je

Ključna dejstva:

1.  Rokometni klub Krim Mercator se je po dveh remijih z Zagorjem znašel v podrejenem položaju, kar zadeva naslov prvaka.

2.  Zaradi ene Slovenke premalo v ekipi Zagorja na zadnjem derbiju se je dvakrat pritožil, a sta bili obe pritožbi zavrnjeni.

3.  Krim se je tako konec februarja odločil posoditi sedem svojih igralk Ajdovščini, da bi ta lažje premagala Zagorje ter pomagala sebi do tretjega mesta, Krimu pa do naslova.

4.  Na posojo so odšle Sergeja Stefanišin, Tamara Mavsar, Alja Koren, Nina Zulič, Liza Omoregie, Aneja Beganović in Ana Zrimšek. Slovenke se lahko v Krim vrnejo kadarkoli, Omoregiejeva ne.

Palec navzgor za letošnjo Krimovo strategijo z obilnim številom mladih igralk iz lastne proizvodnje, čeprav bi se to moralo zgoditi že prej. Pohvale tudi za drugi del evropske sezone. Pokal pokalnih zmagovalk, v katerem so se prebile do polfinala, je tej ekipi krimovk bistveno bolj pisan na kožo kot liga prvakinj.

A ubiranje poti do 22. naslova državnega prvaka Krimu nikakor ne more biti v čast. Strogo po črki pravilnika imajo Ljubljančanke prav, težko pa me bo kdo prepričal, da pritožbena vojna ni prav nič povezana s tisto, ki jo je lanskega aprila zanetilo Zagorje. Bogatejši klub z ekipo, ki ima bistveno več kakovostnih igralk in reprezentantk, bi moral materializirati svojo premoč na igrišču. A je ni. Dva remija, s tem, da so Zagorjanke v Ljubljani dosegle gol več, postavljata v prednost Zasavke.

Misli o izstopu

Zgodba s posojanjem igralk Ajdovščini pa je večplastna. Tehnično pravilnik to sicer dovoljuje, a se tega do zdaj ni posluževal nihče.

Posoje so prvenstveno namenjene iskanju priložnosti v drugih klubih za igralke in igralce, ki v dotičnih ekipah ne bi dobili toliko priložnosti, vračanje v prejšnji klub pa je načrt B, če se pri posojanju karkoli zalomi. Večina od sedmerice, ki odhaja v Ajdovščino, je mladih deklet, ampak poglavitni namen ni razvojni, temveč rezultatski.

S tem, ko Krim v svoji ekipi ostaja le s peščico članskih igralk in preostalimi iz nedvomno širokega mladinskega pogona, v določeni meri tudi podcenjuje tekmece. Kaj si mislijo posojena Krimova dekleta? Kaj pa bodo rekle ajdovske igralke, ki se bodo ob prihodu Krimove garniture v službi njegovega veličanstva rezultata znašle v načrtu B?

Kdaj bo sploh odigrana tekma med Mlinotestom in Zagorjem, ki je predvidena v terminu, rezerviranem za pokal? Kaj je naslednji korak? Si predstavljate, da bi – imena so navedena izključno kot primeri – Celje ali Gorenje posodilo Mariboru igralce, da bi ta premagal enega ali drugega? Prišlo je celo tako daleč, da se je v misli več klubov prikradla ideja o izstopu iz lige. Kar se najverjetneje vseeno ne bo zgodilo.

Še zdaleč ni vse v aktih

Res je, pravilnike je treba spoštovati in jih uskladiti tako, da bodo natančni. A tekme z manj kot 12 Slovenkami so bile odigrane tudi že prej. Če smo popolnoma konkretni, pa neobstoječa igralka na zagorski klopi seveda ni pripomogla k remiju. Ne glede na vse bi se moral tako velik klub, kot je Krim, s pritožbo umakniti, tako kot so to na primer storili Norvežani po polfinalu evropskega prvenstva za moške, s pojasnilom, da si naslove želi osvajati le na igrišču. Upam si predpostaviti, da se z mano morda ne na glas, ampak globoko v sebi strinja tudi (marsi)kdo iz kluba 21-kratnih prvakov.

"Ponosni na zgodovino in uspehe, gradimo prihodnost," se glasi Krimov slogan. Vprašanje, koliko bodo lahko ponosni naslov, ki bo priborjen za zeleno mizo ali s posojami. Če bo. Vsekakor pa je prav, da se opozori na pomanjkljivosti. A akti ne bodo rešili slovenskega rokometa. Vedno je mogoče najti luknjo v zakonu.

Pojdite na kavo

Razumem Krim, da se bori za svoj prav, naslov in ligo prvakinj, ki mu prinaša dodatna sredstva. Ta so do zdaj redno prihajala skupaj z naslovi. A dvakratni evropski prvak, ki si spet želi vsaj v širši vrh stare celine in ima za sabo toliko otrok, tudi ne bi smel biti odvisen le od ene tekme ter od enega naslova prvaka. Včasih je za dva koraka naprej res potreben eden nazaj.

In še nekaj. Najboljša slovenska kluba se obnašata kot dva (slabo) ločena zakonca. Puščice z ene in druge strani, pritožbe, gledanje pod prste, medijski namizni tenis … Tega je dovolj. Preveč. Usedite se skupaj, spijte kavo, čaj, sok, pivo, brizganec, celo šilce žganja in se normalno pogovorite. Krim in Zagorje se ne moreta gledati kot pes in mačka.