"Boli me, ko vidim, koliko so dobili od Krima, zdaj pa bi hodili po njem"

Doktorica je konec aprila tretjič v svoji karieri prevzela vajeti dvakratnih evropskih prvakinj iz časov, ki so le še bled spomin. Po kaotični, s plačnimi zaostanki in stavko zaznamovani sezoni je osvojila državni naslov, ki še nikdar ni bil tako pod vprašajem, ter se poleti z novim vodstvom lotila pisanja nove zgodbe. Cenejše, realnejše, ustvarjalnejše, bolj slovenske. Opozarja na dobro opravljeno poletno delo v pisarnah kluba in trka na vest marsikaterega, ki bi se lahko vprašal, kako pomagati Krimu, ki mu je v preteklosti toliko dal.

Večkrat ste poudarili, da ste glede na zaostrene razmere v klubu in časovno stisko zelo zadovoljni z gradnjo ekipe in dozdajšnjim potekom sanacije. Zasedba je večinoma sestavljena. Večinoma. Na katerih položajih bi si še želeli okrepitve? Na vseh (smeh). Najmanj izkušeni smo na desni strani, a to je del naše strategije. Dejstvo je, da bomo morali preizkušati neke stvari, gotovo bomo kdaj hodili po robu. Treba je imeti pogum, da nastopaš z igralkami, ki jih imaš, da znaš sprejemati tudi poraze in se iz njih učiti. Seveda bi v ekipi rada imela igralke, ki so osvajale evropska in svetovna prvenstva. Na vsakem položaju bi imela po tri takšne. A realnost je precej drugačna.

Ste morali uporabiti veliko poznanstev, tudi šarma, da ste ekipo sestavili tako pozno, sredi poletja, in to po turbulentni lanski sezoni? V rokometnem svetu imam določen ugled. Pri nekaterih igralkah je to pretehtalo. Vse nas je naredil Krim. Pravzaprav je bilo vzajemno: Krimu smo dajali in od njega dobivali. Boli me, ko vidim, koliko so nekateri dobili od Krima, zdaj, ko je v težavah, bi pa hodili po njem. Veliko ljudi je, ki bi lahko prišli in rekli: "Dragi Krim, kaj lahko danes storim zate? Veliko si mi dal, kako ti lahko pomagam?"

Kako vam je uspelo v Ljubljano pripeljati francosko reprezentantko Amelie Goudjo? Na srečo si je želela osebni izziv v tujini. Krim ima še vedno ime in bogato zgodovino. Preprosto mi je uspelo. Pravzaprav je bilo letošnje kadrovanje takšno, da smo morali pozabiti na svoje želje. Izbirali smo pač med tistimi, za katere smo na kakršenkoli način izvedeli, da so proste. Nekoč se je govorilo, da je marca pozno sestavljati ekipo. Mi smo jo julija.

Načrt je tudi vračanje vodilnih slovenskih reprezentantk. Nekaj jih je že prišlo v Stožice. To je bila in je še vedno moja želja za prihodnost. A ne na silo. Če se one v tujini dobro počutijo, je to fenomenalno. Z reprezentanco bomo poiskali sinergijske učinke.

Bo glavni adut letošnjega Krima želja po dokazovanju? Ko se oziram v svoje prejšnje delovanje v Krimu (od leta 2008 do 2011, op. a.), mi šele postane jasno, kakšne velike stvari smo delali z izjemno mlado in poceni ekipo, obenem pa igrali lep rokomet. Če imaš mlado ekipo, jo moraš "spustiti", upati se ji moraš dovoliti, da stori tudi napake. V hitrosti storjenih napak ne smeš kaznovati.

Če se naučiš igrati v hitrosti, lahko pozneje igro vseeno ustaviš. Taktiziranje in preračunljiva igra ne smeta biti prisotna že pri mladih igralkah. Pri tem sem se pred leti čutila nekoliko nerazumljeno. Seveda je treba znati igrati tudi pozicijsko. Na splošno pa mi ustreza drzna igra.

Poslanstvo Krima bo … … stabilizacija kluba in razvoj obetavnih rokometašic v vrhunske. Cilj bo uvrstitev v drugi del lige prvakinj (med 12 ekip, op. a.).