Ponedeljek, 1. 8. 2016, 21.00
7 let, 1 mesec
Sportalov zakaj, Sportalov zato
Zakaj na olimpijskih igrah ni motošporta?
"Olimpijske igre so tekmovanje športnikov in ne opreme," je leta 2012 dejal takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge in zavrnil idejo, da bi program vključili motošport.
Kakšno je stališče trenutnega predsednika MOK, Nemca Thomasa Bacha, ni znano, saj je tudi ideja o vključitvi motošporta v program olimpijskih iger v zadnjem času nekoliko zamrla. MOK sicer priznava velike svetovne motošportne zveze in je iz svojega pravilnika leta 2007 črtal klavzulo, ki je prepovedovala vključitev športov, ki v tako veliki meri temeljijo na tehnologiji, zato uradnih zadržkov niti ni več.
Pa je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti na olimpijskih igrah hrumeli tudi motorji dirkalnikov? Ne. Ni pa čisto nemogoče. Resno zanimanje za to bi namreč morala pokazati tudi druga stran, recimo Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia), ki pa je v tem trenutku tovrstna vprašanja sploh ne zanimajo.
"V ospredju mora biti sposobnost človeka in ne kakovost opreme, ki jo uporablja"
V trenutnem naboru športov, ki se pojavljajo na poletnih olimpijskih igrah, je v središču resnično športnik. Večinoma. Pri bazičnih športih, atletiki, plavanju in gimnastiki, to sploh ni vprašanje, nekoliko bolj zapleteno je v športih, pri katerih športnice in športniki uporabljajo opremo, jadranju, kolesarstvu, veslanju in podobnih, kjer za kar se da enake pogoje s strogimi pravili glede uradne opreme skrbijo panožne zveze, a pri vseh omenjenih je "v ospredju še vedno sposobnost človeka in ne kakovost opreme, ki jo uporablja".
V sodobnem motošportu pa je stvar nekoliko drugačna. Zadnje čase je tehnologija skorajda pomembnejša od človeka. Vsaj v najprestižnejših motošportnih tekmovanjih, formuli ena, svetovnem prvenstvu v reliju, motociklizmu ipd.
V teh še tako nadarjen dirkač nima nobenih možnosti, če nima pravega avtomobila ali motocikla. Formula ena je zadnje čase tako kot dirka za 24 ur Le Mansa bolj ali maj prvenstvo konstruktorjev, ki z vrtoglavimi finančnimi vložki svetu predstavljajo svoje najboljše tehnične rešitve.
"Ne vidim pravega razloga, da se ne bi v program olimpijskih iger vključil tudi motošport," razmišlja Franci Jerančič.
Zadrega s konjeništvom in zimskimi, bolj tehnološkimi športi
Takšna filozofija pač ne spada v olimpijsko družino, pravijo v MOK, a bi se sami v malo večji zagati pri spoštovanju načela "najprej človek" znašli recimo pri konjeništvu, pa tudi pri marsikaterem zimskem športu, ki je že na splošno precej bolj odvisen od tehnologije. Kako pomembne so dobre smuči, v Sloveniji dobro vemo. Vsaj tisi, ki so zadnja leta z navdušenjem spremljali dosežke Tine Maze.
Še veliko bolj tehnološko je sankanje, moderni bob je namreč visokotehnološki izdelek, testiran v vetrovnikih itd. Argument "najprej človek" ne bi smel biti ovira pri vstopu motošporta v olimpijski svet, nam je potrdil tudi Franci Jerančič, nekoč odličen dirkač, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tik pred tem, da sede v dirkalnik formule ena, pa se mu žal ni izšlo.
"V bistvu ne vidim pravega razloga, da se ne bi v program olimpijskih iger vključil tudi motošport. Ne nazadnje je tudi smučanje do neke mere tehnološki šport, pa tam ni težav," pravi in dodaja: "Zdi se mi, da tudi Mednarodna avtomobilistična organizacija do zdaj ni imela kakšne velike želje, da bi se to zgodilo. Občutek imam, da je to bolj težava dveh zvez, dveh mastodontov, pri katerih, vsaj kar zadeva Fio, športni del delovanja postaja vse bolj obroben."
Franci Jerančič: Ideja je privlačna
Marsikaterega športnika v začetku kariere žene močna želja po olimpijski kolajni kot absolutnem vrhuncu kariere, nekako pa smo pričakovali, da v motošportu ni tako. Da je ideja o nastopanju na olimpijskih igrah med bencinskimi odvisniki nekaj nezaslišanega. Da je njihov šport povsem drug svet in niti ne pomislijo na največji športni dogodek na svetu. A kot kaže, ni tako.
"Ideja je privlačna," nam je zaupal Jerančič in pojasnil, da tudi poštenega formata tekmovanja ne bi bilo težko najti: "Že na tekmovanjih mojih otrok, Nine in sina Domna, je bilo na evropskih prvenstvih prijavljenih tudi 220 voznikov, pa se jih je nato skozi kvalifikacije na dirke prebilo obvladljivih 34. Primeren format bi bil tudi ta z vsakoletne Race of Champions (Dirke prvakov), tudi Američani so že imeli dirke, na katerih so združili dirkače iz različnih serij, NASCAR, Indy, formula ena v tekmovanju z enakimi avtomobili, ki jih je zagotovil en proizvajalec …"
Za olimpijske igre bi bilo najbolj primerno tekmovanje v kartingu, je prepričan naš sogovorinik.
Poštenega formata tekmovanja ne bi bilo težko najti
Še najprimerneje se mu zdi tekmovanje v kartingu, ki bi omogočilo dirkanje predvsem mladim dirkačicam in dirkačem.
"Tako kot imamo v kartingu tekmovanja za talente, nekakšne akademije. Imaš sto ljudi od 13. do 15. leta, vsi v enakih kartih, na enakih gumah, tekmujejo na treh različnih prizoriščih. Takšen format bi bil povsem izvedljiv. Avtomobile bi zagotovil eden od proizvajalcev, ki bi imel interes. Tekmovalci bi tako imeli na voljo en dovolj dober, dovolj strupen avtomobil, z žrebanjem bi jih razdelili med dirkače in verjamem, da bi bilo to čisto v redu in bi poživilo dogajanje. Tudi glede objektov ne vidim težav. Kjerkoli so olimpijske igre, je blizu kakšno ustrezno dirkališče," pravi Jefra.
"Mislim, da je to vprašanje tega, kdaj se bodo za motošport navdušili veliki olimpijski sponzorji, interes pa mora pokazati tudi Fia," dodaja naš sogovornik, prepričan, da če bi se nekdo projekta lotil resno, ne bi bil neizvedljiv, pa tudi "olimpijske igre bi tako pritegnile določeno, bolj tehnično naravnano populacijo, ki je razen velikih in razvpitih športnih zvezd trenutno olimpijski šport ne zanima preveč."