Četrtek, 14. 3. 2019, 15.21
5 let, 1 mesec
EDspedicija Eduarda Žalarja
V samo 24 urah od najgloblje točke v Piranu, kolesarjenja do Pokljuke in nočnega vzpona na Triglav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
Eduard Žalar, trener fitnesa z dolgo kilometrino, za 23. maja 2019 pripravlja poseben projekt. V 24 urah se bo potopil do najnižje točke v Sloveniji (-38 metrov), prekolesaril 210 kilometrov od Pirana do Pokljuke in se za konec povzpel še na Triglav, ki ga bo, če bo vse po sreči, dosegel v času jutranjega vzhoda. Žalar je podvigu, ki je precej več kot samodokazovanje, nadel ime EDspedicija. Gre za iskanje navdiha, ki nas spravi v gibanje in nas tam obdrži, pravi 43-letni Ljubljančan.
Kaj je sprožilo razmišljanje o tem, da bi se lotili projekta, v katerem boste združili tri povsem različne športne panoge, ki jih boste morali izdatno podpreti še z močno mentalno pripravo?
Že od nekdaj raziskujem, kaj je tisto, kar bi ljudi spodbudilo h gibanju in jih v tej fazi tudi obdržalo. Ugotovil sem, da to, da se ljudje zavedajo, da se morajo gibati in živeti zdrav način življenja, ni dovolj. Ogromno ljudi se namreč zaveda, da se jim v primeru, da se ne spravijo v akcijo in začnejo gibati, ne piše nič dobrega, a to ni dovolj.
"Ugotovil sem, da ljudje za to, da se premaknejo, potrebujejo nekaj višjega, nekaj, kar jih bo navdihnilo. Da bodo čutili, da nekaj morajo. Ljudje potrebujejo navdih, da ko nekaj doživijo, želijo še več tega."
Razmišljal sem, kaj je tisto, kar je meni v navdih. To so zame ekstremni podvigi in zdelo se mi je, da če bi to zgodbo znal predstaviti v pravi luči, bi h gibanju lahko pritegnil še koga.
Oblika podviga, ki pa sem si ga zastavil v okviru EDspedicije, je nastala po naključju. Na Triglav hodim že dolga leta, tudi kolesaril sem že več kot 200 kilometrov, zdaj sem temu priključil še potop na dah. Mislim, da sem s tem zgodbi dodal unikat.
Projekt je bil sprva zastavljen ožje, samo za našo ekipo, potem pa, ko so se informacije začele širiti in sem videl, da so se tudi drugi začeli angažirati, sem si zgodbo želel predstaviti širši javnosti.
Vedel sem, da ni dovolj, da naredimo samo reportažo o podvigu, ampak da je bolje, da predstavimo, kaj se dogaja pred tem. Kako je s treningi, mentalno pripravo, prehranjevanjem in podobno.
Projekt EDspedicija je produkt večletnega razmišljanja o tem, kaj bi bil edinstveni sprožilec, ki bi človeka premaknil in ga ohranil v gibanju. Nobena akcija, nobeni popusti pri cenah človeka ne angažirajo dolgoročno, to lahko naredi le navdih.
"Potapljanje bo sicer najkrajša panoga, bo pa mentalno najbolj zahtevna, tudi zato, ker bom s potapljanjem začel projekt in ker to lahko precej vpliva na sproščenost."
Zastavili ste si 12 tednov priprav. Do dneva D, 23. maja, ki ste si ga zadali za prvi dan EDspedicije, nas loči še 72 dni. Katera panoga vam bo po vašem mnenju povzročala največ težav?
Edina panoga, ki mi je nova in imam v njej najmanj izkušenj, je potapljanje na dah, bodo pa vsi trije segmenti precej zahtevni.
Potapljanje bo sicer najkrajša panoga, bo pa mentalno najbolj zahtevna, tudi zato, ker bom s potapljanjem začel projekt in ker to lahko precej vpliva na sproščenost.
Potapljanju trenutno posvečam kar precej pozornosti, pri tem mi pomaga odličen potapljač Samo Jeranko. Treniram v bazenu na fakulteti za šport v Ljubljani in v Padovi v Italiji, kjer imajo najgloblji bazen na svetu z vertikalnim kanalom, ki se spusti do globine 42 metrov. Aprila bom začel še potope v morju.
Kako dolgo traja potop do globine 38 metrov, kolikor meri najnižja točka v Sloveniji oziroma tako imenovani podvodni Triglav?
Od minute in 40 sekund do dveh minut.
Kako zahteven bo drugi in tretji del projekta?
200 kilometrov kolesarjenja od Pirana do Pokljuke oziroma več kot tri tisoč višinskih metrov bo energijsko in telesno najzahtevnejši del.
Zanj bom porabil okrog sedem tisoč kalorij, kar telo zelo izčrpa. Telo ob takem naporu namreč ne more več delovati na hrano, ki jo vnašaš vanj, ampak temelji na porabi lastnih zalog.
Tretji del – vzpon s Pokljuke prek Planike na Triglav in nazaj na Pokljuko – bo zahteven predvsem zaradi utrujenosti po dveh prejšnjih podvigih, poleg tega bo to ponoči, kar mu daje dodatno zahtevnost.
Vsak segment ima svoj NAJ, ki mi ne bo dovolil, da bi se preveč sprostil. Da se vrnem k vašemu vprašanju, ne vem, kaj bo najtežje.
Boste vse discipline pred tem izpeljali po etapah? Za trening?
Seveda.
Kako pomembna bo v zgodbi prehrana?
Izjemno, hrana je v tem projektu posebno poglavje. Ker bo telo 24 ur nenehno obremenjeno z aktivnostjo visoke intenzivnosti, bo poraba energije ogromna. Računam, da bom za izvedbo vsega projekta potreboval okrog 13 tisoč kalorij. Za primer – za kolesarjenje od Ljubljane do Pirana porabiš pet tisoč kalorij.
13 tisoč kalorij pa je takšna količina energije, ki je človeško telo ne zmore zaužiti v 24 urah. Še posebej, če si ob tem fizično aktiven.
Metabolizem je takrat tako obremenjen z zagotavljanjem energije človeškemu telesu, da začne varčevati na vseh preostalih področjih, kjer ne potrebuje energije. Takrat se metabolizem, kar zadeva prebavo, skoraj ustavi. Tudi če bi hotel toliko pojesti, da bi zadostil veliki porabi, tega ne bi mogel.
Zato je pomembno, da telo spravimo v določeno stanje, režim, ko bo energijo lahko pridobivalo iz lastnih zalog energije, se pravi iz maščobe.
"Ocenjujem, da bom za celoten podvig porabil okrog 13 tisoč kalorij, to pa je takšna količina energije, da jo človeško telo ne zmore zaužiti v 24 urah. Še posebej, če si ob tem fizično aktiven. zato je toliko bolj pomemben režim prehranjevanja."
Koliko teh maščob premore povprečno človeško telo?
Tudi najbolj fit človek na svetu ima v maščobnih zalogah za več kot 25 tisoč kalorij energije rezerve.
Ali bo telo znalo to energijo porabiti ali ne, je stvar priprave. Moja prehrana bo temeljila ravno na tem. Že zdaj sem vpet v režim prehranjevanja, ko telo navajam, da čim bolj kakovostno porablja lastne maščobe.
Ena od najbolj učinkovitih metod za to je način prehranjevanja po metodi LCHF (Low Carb, High Fat), ki v telesu znova vzpostavlja primarne sisteme kakovostnega kurjenja telesnih maščob. To se zagotavlja tako, da se uskladi medsebojna razmerja makrohranil.
Ugotoviti moraš, kolikšen mora biti odstotek beljakovin, kakšen mora biti delež maščob in kakšen mora biti delež ogljikovih hidratov v prehranjevalnih navadah posameznika, da se začnejo v procesu spet vzpostavljati učinkoviti sistemi razgrajevanja maščob.
To pomeni, večji delež maščob in manjši delež ogljikovih hidratov in določen delež beljakovin. Ko to konstantno upoštevaš, začnejo primarni energijski sistem povzemati maščobni vir energije.
"Na pot se ne podajam sam, česa takega se niti ne moreš lotiti in izpeljati sam. Gre za skupinsko delo, ki ga pa ga koncu izpelje en človek, v tem primeru jaz.."
Ko se telo nauči trošiti maščobo kot primarni vir energije, je takšne stvari lažje početi, saj ima telo energijo konstantno na zalogi.
Zadnjič sem za 160 kilometrov kolesarjenja, za vzpon na Triglav in sestop skupaj porabil okrog 10 tisoč kalorij energijske porabe. Ta dan sem zaužil manj kot tri tisoč kalorij. Vse preostalo je šlo na račun telesne maščobe.
Gre za režim, ki je strateško zelo učinkovit za aktivnosti, ki trajajo nepretrgoma 24 ur. To ni edini način, je pa za aktivnost na visoki ravni, ki traja nepretrgoma 24 ur, zelo učinkovit. Tudi za obdobje regeneracije.
Koliko počitka si boste v 24 urah privoščili?
Po potrebi. Če ga bom, si ga bom privoščil med panogo, medtem ko bodo prehodi iz posameznih panog čim krajši.
Računate, da boste na poti imeli spremljevalce?
Da, občutek imam, da na koncu ne bom sam in da se mi bo pridružilo kar nekaj entuziastov.
Kako bo poskrbljeno za varnost?
Ves čas bom imel spremstvo, spremljevalni avto … Ravno včeraj smo se srečali z gorskimi reševalci, da jih obvestimo o tem, kaj nameravamo, z veseljem smo prisluhnili njihovim nasvetom.
Na pot se ne podajam sam, česa takega se niti ne moreš lotiti in izpeljati sam. Gre za skupinsko delo, ki ga pa ga koncu izpelje en človek, v tem primeru jaz.
Bo kdo z vami, ki bo v primeru, ko se vi ne bi več zavedali lastnih dejanj, pritisnil na zavoro in prižgal rdečo luč projektu?
Seveda. Stvar je varna samo tako dolgo, dokler se nekaj ne zalomi. Takšnega projekta se ne moreš lotiti kar s komerkoli, ampak z ljudmi, ki te poznajo bolje, kot se poznaš sam, ki jim brezpogojno zaupaš. Imam to srečo, da nekaj takih ljudi imam, zato me to niti ne skrbi.
Boste pa pomirjeni tudi, če boste morda prej končali? To ne bo težava?
Ne, saj sem že delal stvari, ki se niso izšle. Tako je življenje. Človek lahko stori marsikaj, a prek določenih preprek pač ne gre. Lahko te ustavi dnevna forma, vreme …
Kako gotov je 23. maj kot datum začetka projekta?
Datum sem pač moral določiti, če pa me ustavi bolezen ali slabo vreme, ne bomo rinili z glavo skozi zid. Vsi pogoji morajo biti zagotovljeni, da stvar uspe, ne obratno.
