Športni psiholog svetuje: manj boste v stresu, lažje boste tekli

Tekaška prireditev Wings for Life World Run po vsem svetu poteka ob istem času, čeprav nekje tečejo tudi v nočnih urah. V Sloveniji se bo tek začel ob 13. uri v Ljubljani.

V ZDA bodo na primer teči začeli v zgodnjih jutranjih urah (ob 4. uri), medtem ko bodo v Avstraliji s tekom začeli ob 21. uri. Gre pa za povsem svojevrsten tek, saj tekač nima že vnaprej določenega cilja, ampak je odvisen od avtomobila, ki jim sledi na poti. To pomeni, da ko vozilo ujame tekača, je zanj teka konec. Tudi letos bo avtomobil vozil voznik relija Aleks Humar.

Na uradni strani prireditve imate na voljo tudi poseben kalkulator, kjer si lahko okvirno izračunate, koliko kilometrov lahko pretečete in si s tem lahko zastavite svoj cilj. Zmaga zadnji moški oziroma ženska, ki ju vozilo ujame. Ta s štarta krene natanko 30 minut po štartu tekačev.

Lani je v Sloveniji največ pritekel 69,9 kilometra

Lani sta najdlje teklaYuuko Watanabe, Japonka je pretekla 56,33 kilometra, v moški konkurenci pa je najdaljšo razdaljo pretekel Etiopijec Lemawork Ketema, ki je pretekel 79,9 kilometra. V Sloveniji sta bila lani najboljša Hrvat Robert Radojković (69,9 kilometra) in Žana Jereb, ki se je ustavila pri 45,05 kilometra.

Športni psiholog Aleš Vičič opaža, da je vedno več tistih, ki rekeracijo jemljejo preresno.

Zaradi nervoze in stresa ste zakrčeni

In kako tovrstno tekmovanje psihološko vpliva na samega tekača, potem ko ga lovi avtomobil? Kot smo omenili, gre za poseben tek, saj imajo tekači od zadaj vseskozi nekakšno "grožnjo", da bodo izločeni iz tekmovanja.

Po besedah športnega psihologa gre več ali manj za vprašanje, kako bo tekmovalec vse skupaj doživljal. "Ključna stvar je razlaga tekača. Kaj se bo zgodilo, ko bo izločen. Tisti, ki mislijo, da je to zelo slabo in da je to odraz neke šibkosti, bodo bolj v stresu in bodo bolj nervozni. Vozilo jih bo lovilo že prej, preden jih bo sploh ujelo. Zaradi povečanega stresa, ker ves čas razmišljamo o porazu, se nam funkcionalnost samega teka poslabša. V stresu imamo namreč povišan srčni utrip, dihanje je bolj plitvo in smo bolj zakrčeni. Zaradi tega izgubljamo energijo, hitreje pride do utrujenosti in posledično do izločitve. Tisti, ki poraz sprejmejo bolj mirno, se veliko manj ukvarjajo s tem, kaj se bo zgodilo, ko so izločeni in so manj v stresu. Ta bo tekel bolj mirno, njegov tek bo bolj ekonomičen in bolj sproščen," nam je povedal Aleš Vičič, ki se že več kot 17 let profesionalno ukvarja s psihološko pripravo vrhunskih športnikov.

Zaradi stresa se funkcionalnost samega teka poslabša.

Naj rekreacija ne postane vaša obremenitev

Naš sogovornik v zadnjem času opaža, da je v rekreativnem športu vedno več tistih, ki si vso zadevo preveč jemljejo k srcu. "Pozitivna plat je, da je organizirano veliko rekreativnih prireditev. S tem so veliko ljudi spodbudili k teku, kolesarjenju … Po drugi strani pa je vedno več ljudi, ki so vse skupaj začeli jemati preresno. To se dogaja v smeri, da si 'morajo' postavljati visoke cilje. Opazujem, da je tega vedno več in da to ni v skladu z neko osnovo, zakaj je rekreacija pomembna. Pogovarjamo se o dveh različnih svetovih. Eno je rekreativni šport, drugo pa je vrhunski šport. Pri rekreaciji je pomembno, da rekreativni športnik uživa, zdravo živi in si popestri svoje življenje. Ne pa da to postane neka obveza oziroma še huje, obremenitev," je dodal Vičič.