Nedelja, 12. 3. 2017, 16.28
6 let, 6 mesecev
Dejan Jelušič
Slovenec, ki prebuja z atraktivnimi sončnimi vzhodi #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,63
3
Včasih že bežno brskanje po družbenih omrežjih preraste v navdih za pobeg v naravo. Instagram profil 26-letnega Dejana Jelušiča iz Mošenj na Gorenjskem je prav gotovo eden izmed njih. Energični Gorenjec za dušo in odklop od stresnega delovnika zahaja v gore, kjer fotografira sončne vzhode, ki na družbenih omrežjih že ob jutranji zori zbirajo všečke.
Družbena omrežja so vse pogosteje motivacijsko orodje, ki z atraktivnimi fotografijami zbira ideje za skok v naravo. Bodisi na košček obale, ki se kopa v turkiznem morju, med vinograde, ki kličejo s fotogeničnostjo, ali v gore, ki so v vseh letnih časih svojevrsten magnet.
Ne prezrite:
- To so po krivem prezrte lepote Slovenije
- Haitijec, ki je natikače zamenjal za drsalke
- Dekle in psička, dinamični duo, ki vas bo spravil iz postelje ali potrkal na slabo vest #intervju
Večino fotografij posname s kamero GoPro. Tisto, ki mu pade v oči, pretoči na mobilni telefon in osveži s fitrom za dosego dramatičnega učinka.
Za odklop od natrpanega delovnika jih v žlahtnem pomenu besede izkorišča tudi Dejan Jelušič, pri tem pa sledi klicu svoje druge ljubezni: fotografiji, ki se ji je intenzivneje začel posvečati pred približno petimi leti. "Najbolj preprosto se mi je zdelo, da grem v hribe in tam posnamem fotografijo," o fotografskih začetkih, ki se jih je lotil kot samouk, pripoveduje 26-letni Gorenjec.
Fotelj na 2000 metrih.
Zgodnja jutra za bogat fotografski izkupiček
"Vse skupaj se je začelo poleti 2012. Moja jutra so se začenjala ob 2. uri, kar je pomenilo, da sem fotografijo sončnega vzhoda objavil takrat, ko se je večina ljudi šele prebujala. Takrat je v gorah najlepše," je dodal in svojo misel podkrepil s serijo fotografij, ki jih razvija od leta 2015 in razporeja v zajeten album.
Zbirka fotografij, ki jih je posnel od leta 2012, je precej obsežna.
S fotografijami je pritegnil tudi pozornost širše javnosti. Tako so ga recimo v svoje vrste povabili radovljiški fotografi, ki so mu ponudili možnost, da spomladi pred eno od trgovin v Linhartovem mestu pomaga soustvariti fotografsko razstavo. Njegovih fotografij so si zaželeli tudi gasilci iz PGD Begunje, ki bi jih radi videli na koledarju za leto 2018.
Dragocena pomoč kamere GoPro in mobilnega telefona
Za fotografije, ki jih sproti objavlja na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, uporablja fotoaparat Nikon, še pogosteje pa se zanaša na kamero GoPro. To sta njegova stalna spremljevalca v hribih, pa čeprav vedno ni pogojev za izstopajočo fotografijo. "Od približno 500 vzponov se mi 50-krat zgodi, da so ugodni vsi dejavniki," pravi. "Za eno fotografijo, ki mi je res všeč, je potrebnih približno sto posnetkov," je ocenil.
Po kavi, skuhani ob sončnem vzhodu, se (dober) dan pozna.
Kulisa, ki bo končala na fotografiji, je običajno skrbno domišljena. V to smo se prepričali tudi sami, potem ko smo ga v soboto zarana pospremili na eno najbolj obleganih fotografskih lokacij na Bledu, na Ojstrico, od koder se odpira pogled na gore, ki jih najpogosteje obiskuje.
Pri zbiranju spominov si pomaga s stojalom, nanj namesti kamero GoPro in jo prek brezžične povezave poveže z mobilnim telefonom, kjer lahko spremlja kader na fotografiji. Tisto, ki po njegovem mnenju izstopa, pretoči na mobilni telefon in ji doda filter, ki ustvari poseben dramatičen odtenek.
Jutranje uživanje na Robleku.
- Roblekom dom, koča, ki je navdihnila Slavka Avsenika
- Vnuk Slavka Avsenika: Stari ata se je poslovil srečen #intervju
Ključne so ideje
Najlepši del fotografskega procesa je zanj razmišljanje o idejah. "Nobena fotografija ne sme biti enaka drugi, zato veliko časa namenim razmisleku o tem, kaj bom fotografiral. Za eno fotografijo, ki jo objavim, je ogromno dela. Posnamem jih po sto in več. Ni tako, kot je videti na fotografiji, ne ležim in uživam, ampak v fotografijo vložim ogromno energije. Želim, da so nekaj posebnega."
Sproščanje na Robleku.
Tako so na primer za praznik dela, 1. maja, na Robleku nastale fotografije, na katerih s kolegom v komaj zgaženem snegu, oblečena zgolj v predpasnik in s pivom v roki, pozirata med provizorično peko čevapčičev, s slovensko zastavo v ozadju. "Seveda so naju čudno gledali," priznava in dodaja, da mu za dobro in domiselno fotografijo ni težko potrpeti.
Prav Roblekov dom na Begunjščici, ki ste ga bralci Siol.net lani v akciji naj planinska koča uvrstili na drugo mesto, je zaradi bližine njegovemu domu njegova najpogostejša postojanka. Tam večkrat prespi, pomaga tudi pri nošnji materiala do koče, je izhodišče za Begunjščico, pogosto se odpravi tudi na Stol. Njegov fotografski delokrog je predvsem Gorenjska. Pomaga si s provizoričnim podaljškom za selfieje oziroma pohodniško palico, na katero naveže fotoaparat.
Pozdrav soncu na Stolu, najvišjem vrhu Karavank.
"V gorah se skušam malo odklopiti od službe. Razmišljanje o idejah in fotografiranje mi je v velik užitek, na 'off' pa glavo preklopim šele takrat, ko je fotografija že posneta," priznava.
3