Šest najpogostejših poškodb pri smučanju!

Smučarji začetniki so še posebej podvrženi nastanku poškodb med smučanjem zaradi neznanja in neustrezne tehnike smučanja, vendar so njihove poškodbe manj zahtevne, kot so poškodbe izkušenih smučarjev.

Najpogostejše poškodbe pri smučanju so poškodba sprednje križne vezi, poškodba notranje stranske vezi v kolenu, poškodba notranjega meniskusa, zlom zapestja, pretrganje kit rotatorne manšete v ramenu in zlom ključnice.

Ali ste vedeli, da se je v zadnjih 15 letih incidenca za nastanek poškodbe sprednje križne vezi med smučanjem povečala za 172 odstotkov?

Najpogostejše poškodovan del telesa pri smučanju je kolenski sklep, in sicer pri kar 45 odstotkih vseh smučarskih nezgod.

Kako se zaščititi pred smučarsko poškodbo, katere so najpogostejše in kako lahko smučarjem fizioterapija povrne popolno gibalnost, vam predstavljamo v nadaljevanju.

Zakaj se pojavijo poškodbe pri smučanju?

Najpogosteje poškodba pri smučanju nastane zaradi travmatskega padca. Dejavniki tveganja, ki povzročijo, da se poškodujemo, so:

• zunanji pogoji (slabša vidljivost, težka proga, neporavnan teren, ovira na smučišču),
• neustrezna smučarska oprema (pretesni ali ohlapni smučarski čevlji, nebrušene smuči, napačna dolžina in širina smuči),
• slaba telesna pripravljenost (smučanje je šport, ki zahteva aktivacijo in okrepljenost vsega telesa, slaba pripravljenost mišic (šibke in nevzdržljive mišice) hitreje povzroči nastanek poškodbe, ker se te hitreje utrudijo),
• notranji dejavniki (pomanjkanje veščin in izkušenj, slaba presoja okoliščin – izbira napačnih smučarskih prog, motivacija, stres),
• starost, spol, debelost.

Šest najpogostejših poškodb pri smučanju 

Najpogostejše poškodbe pri smučanju lahko razdelimo na tri glavne skupine oziroma področja: poškodbe kolena, poškodbe ramena in zlom kosti.

Poškodbe kolena

Bistvo tehnike smučanja se skriva v biomehaniki kolenskega sklepa, ki omogoča brezhibno izvajanje aktivnosti.

Skrivnost vsakega dobrega smučarja so okrepljene mišice za upogib in izteg v kolenu (velika stegenska mišica in hamstringi), ki zagotavljajo podporo, povečajo sposobnost telesa pri prenašanju nateznih obremenitev med smučanjem in blažijo udarce.

Pomen kineziološke preventivne vadbe je v pripravi na športno aktivnost (v izvajanju specialne vadbe, ki pripravlja in krepi telo na obremenitve, ki jih to prestaja med športom). S tem zmanjšamo možnost nastanka novih poškodb ali ponovitev starih.

Najpogostejše poškodbe v kolenskem sklepu, ki se zgodijo med smučanjem, so raztrganje/ruptura sprednje križne vezi, raztrganje/ruptura notranje stranske vezi in poškodba medialnega (notranjega) meniskusa. Kadar so ob hudi poškodbi poškodovane vse tri strukture, imenujemo poškodbo "nesrečna triada".

Delna ali polna ruptura sprednje križne vezi

Najpogostejša smučarska poškodba je pretrganje sprednje križne vezi v kolenskem sklepu.

Sprednja križna vez je fibrozno tkivo (povezuje dve kosti med seboj), odgovorno za statično stabilnost v kolenu (onemogoča čezmeren gib kolena v smeri naprej – anteriorno).

Poškodba najpogosteje nastane zaradi hitrega in sunkovitega zaustavljanja, prisilne hiperekstenzije v kolenu (prevelik izteg) in pivotiranja (rotacija v kolenu, medtem ko je stopalo fiksirano).

Tveganje za nastanek poškodbe se poveča zaradi šibkih stegenskih mišic in slabe vzdržljivosti zadnjih stegenskih mišic (zadnja loža – hamstringi).

Poškodovanec ob poškodbi začuti močno bolečino v kolenu, nastaneta oteklina in vnetje in pojavi se občutek nestabilnosti v kolenu (kakor da "plava").

Poškodba sprednje križne vezi zahteva dolgo in zapleteno zdravljenje (v večini primerov operativno) in fizioterapevt je nepogrešljiv del v predoperativni in postoperativni fazi rehabilitacije.

Predoperativna fizioterapevtska faza se aktivno izvaja do dneva operacije in celovito pripravi poškodovanca na operativni poseg. Osredotoča se na kontrolo simptomatike (zmanjšajo se oteklina, vnetje in bolečina), vzpostavitev polnega obsega gibljivosti (tarčno delovanje upogibalk in iztegovalk kolena) in zmanjšanje mišične atrofije (upad mišične mase).

Postoperativna fizioterapevtska rehabilitacija traja vsaj od šest do devet mesecev in zajema izvajanje instrumentalne terapije za zmanjšanje otekline, bolečine in vnetja. Postopoma se začnejo izvajati specialne vaje za aktivacijo stegenskih mišic, pridobitev polnega obsega gibljivosti v kolenskem sklepu in vzpostavitvi ustrezne propriocepcije in ravnotežja.

Poškodba notranje stranske vezi

Druga najpogostejša poškodba v kolenskem sklepu je raztrganje notranje stranske vezi, ki je pomemben stranski stabilizator kolena.

Poškodba najpogosteje nastane zaradi padca, neposrednega stranskega udarca ali giba v smeri čezmerne rotacije.

Poškodovanci poročajo o močni bolečini na notranji strani kolena in omejeni gibljivosti. Koleno zaradi poškodbe stranske vezi ne oteče.

Za potrditev diagnoze je potrebno rentgensko slikanje in v večini primerov je zadostno konservativno zdravljenje.

Fizioterapevtsko zdravljenje zajema kontrolo bolečinske simptomatike prek izvajanja instrumentalne terapije (elektroterapija HiTOP, terapija TECAR) in specialne terapevtske vadbe, ki izboljša biomehaniko kolenskega sklepa poveča vzdržljivost in okrepljenost sprednjih in zadnjih stegenskih mišic (ter preostalih mišic kolena). S posebno vadbo se znova vzpostavi pravilno propriocepcijo in ravnotežje telesa.

Poškodba notranjega meniskusa

Meniskus je vezivno-hrustančna struktura v kolenskem sklepu, ki ima obliko polmeseca. Njegovi glavni nalogi sta absorpcija in prenos nateznih obremenitev vsega telesa.

Poškodba meniskusa nastane kot posledica padca, neposrednega udarca v koleno, verjetnost nastanka poškodbe se poveča ob stari poškodbi, ki ni bila ustrezno zdravljena.

Simptomi pri poškodbi meniskusa so ostra bolečina v notranjosti kolena (se poveča med upogibom in počepom), oteklina, vnetje, višja lokalna temperatura, omejena gibljivost in občutek nestabilnosti.

Operativni poseg se določi na podlagi vrste in stopnje poškodbe (vzdolžna, poševna, prečna, vodoravna, bucket handle, flap in robna raztrganina).

Celostna fizioterapija, kadar ni potrebna operacija, je zastavljena na kontroli simptomatike (zmanjšanje bolečine, otekline, vnetja, povečanju gibljivosti v kolenu in krepitvi mišic), kar dosežemo z uporabo instrumentalnih naprav (terapija PERISO, terapija TECAR, elektroterapija HiTOP) in specialno terapevtsko vadbo (vaje za krepitev stegenskih mišic, vaje za mobilnost in vzdržljivost mišičnega sistema, vaje za propriocepcijo in ravnotežje sklepa).

Zlomi kosti

Pri smučanju sta glavni poškodbi, ki se pojavljata najpogosteje, zlom ključnice in zapestja.

Zlom ključnice

Ključnica je kost na vrhu prsnega koša in povezuje kost prsnice (ščiti srce) s kostjo akromiona (prominentna kostna točka ob strani ramena).

Poškodba nastane zaradi padca na ramo, iztegnjeno roko ali direktnega udarca.

Znaki zloma ključnice so ostra bolečina, ki se širi v prsni koš in pod pazduho, omejena gibljivost v ramenskem sklepu, oteklina, v večini primerov je prisotna fizična deformiranost ključnice.

Zdravljenje zloma je odvisno od stopnje zloma, lahko gre za preprost (kosti ostanejo na svojem mestu) ali dislociran (kosti se premaknejo) zlom.

Povprečen čas zdravljenja zloma ključnice je od 6 do 12 tednov. Fizioterapija zajema pravilno izvajanje specialnih progresivnih vaj (pospešujejo in uspešno celijo zlomljeno kost) ter izvajanje instrumentalne terapije (terapija LASER, tehnologija PERISO, elektroterapija HiTOP) za pospeševanje celjenja zloma in zmanjšanje bolečine.

Zlom zapestja

Zlom zapestja se najpogosteje zgodi pri padcu, ko poškodovanec išče podporo in se refleksno ulovi na razprto dlan.

Poškodovanci poročajo o ostri bolečini, ki se širi v dlan in podlaket, o nastanku otekline in vnetja ter nezmožnosti gibanja v zapestju.

Od same stopnje poškodbe zapestja je odvisna uporaba opornice ali mavca.

Fizioterapevtsko zdravljenje zloma zapestja uporablja manualno terapijo (sklepna mobilizacija), instrumentalne naprave (ultrazvočna terapija, elektroterapija HiTOP) in specialno terapevtsko vadbo (izboljšanje vzdržljivosti in mišične moči, fleksibilnosti in mobilnosti zapestja, povečanje sklepne gibljivosti, izboljšanje propriocepcije).

Med smučanjem se priporoča uporabo podpornega pasa za zapestje, ki zmanjša možnost nastanka zloma.

Poškodbe ramena

Poškodba kit rotatorne manšete

Rotatorna manšeta imenujemo mišice ramenskega sklepa, ki vzdržujejo dinamično stabilnost in ohranjajo glavico nadlaktne kosti na svojem mestu.

Poškodba kit rotatorne manšete nastane zaradi ponavljajočega gibanja (potiska na smučeh), kar ustvarja obremenitve v ramenskem sklepu. Prav tako nastane zaradi neposrednega udarca ali padca na ramo.

Kar 39 odstotkov vseh smučarskih poškodb, ki se pripetijo na zgornji ekstremiteti, je poškodb kit rotatorne manšete.

Znaki se občutijo kot bolečina na zunanji strani ramena, gibalno specifična šibkost (odvisno od tega, katera mišica je poškodovana) in zmanjšan obseg gibljivosti.

Ključen del fizioterapevtskega zdravljenja poškodbe kit rotatorne manšete je progresivna rehabilitacijska vadba, ki se osredotoča na krepitev in povečanje vzdržljivosti mišic v ramenskem sklepu, vzpostavlja pravilno mišično simetrijo (medsebojno delovanje mišic) in pravilno gibanje v ramenskem obroču ter ob scapulotorakalnem gibanju.

Fizioterapevt svetuje, kako preprečiti smučarsko poškodbo

Smučanje je šport, pri katerem so ključni odlična nevromišična kontrola in nevromišično ravnotežje, ustrezna mišična simetrija med upogibalkami in iztegovalkami kolena ter pravilna telesna drža (posturalna kontrola za pravilno obremenjevanje in razbremenjevanje telesnih struktur).

Pri zaščiti pred smučarsko poškodbo so izjemno pomembni dobra telesna pripravljenost (dosežemo jo skozi preventivni kineziološki program), ustrezna športna oprema in pazljivost nase ter na druge na smučišču.

Celostno fizioterapevtsko zdravljenje

Po vsaki akutni poškodbi je bistvenega pomena specialen diagnostični pregled, pri katerem fizioterapevt diagnostik ugotovi, kakšne posledice je poškodba pustila in zakaj je nastala (mišične nesimetrije, napačni gibalni vzorci, porušena telesna drža).

Na podlagi diagnostičnega pregleda se zastavi individualno fizioterapevtsko zdravljenje, pri katerem aktivno sodelujejo fizioterapevti in kineziologi z namenom povrnitve popolne gibalne funkcije telesa.

Prava skrivnost se skriva v preventivnem kineziološkem programu, ki se izvaja po fizioterapevtskem zdravljenju, pri čemer se ohranjata vsesplošna telesna okrepljenost in največja pripravljenost telesa na zunanje obremenitve.

Literatura:

1. Davey A, Endres NK, Johnson RJ, Shealy JE. Alpine Skiing Injuries. Sports Health. 2019 Jan/Feb;11(1):18-26. doi: 10.1177/1941738118813051. PMID: 30782106; PMCID: PMC6299353.
2. Dickson, T. J., & Terwiel, F. A. (2021). Injury trends in alpine skiing and a snowboarding over the decade 2008-09 to 2017-18. Journal of science and medicine in sport, 24(10), 1055–1060. https://doi.org/10.1016/j.jsams.2020.12.001
3. Weinstein, S., Khodaee, M., & VanBaak, K. (2019). Common Skiing and Snowboarding Injuries. Current sports medicine reports, 18(11), 394–400. https://doi.org/10.1249/JSR.0000000000000651
4. Wilk, K. E., & Arrigo, C. A. (2017). Rehabilitation Principles of the Anterior Cruciate Ligament Reconstructed Knee: Twelve Steps for Successful Progression and Return to Play. Clinics in sports medicine, 36(1), 189–232. https://doi.org/10.1016/j.csm.2016.08.012

Naročnik oglasnega sporočila je MEDICOFIT D.O.O.