Na travnati Kamniški vrh z visokogorskim značajem

Kamniški vrh je z juga videti kot nekakšen ščit pred glavnim grebenom Kamniško–Savinjskih Alp. Kot že ime pove, gre za goro blizu Kamnika. Njene strme trave se pnejo točno severno nad vasjo Županje Njive. Da je s te strani eden slikovitejših slovenskih vrhov, visokih okrog 1200 metrov, bi se verjetno marsikdo strinjal. Od vasi Klemenčevo je pot do vrha razgibana, zelo razgledna in prijetna. Ker je obrnjena na jug, jo je bolj primerno obiskati jeseni, spomladi in tudi jeseni kot pa v vročih poletnih dneh. Zaradi zelo strmih trav ima hrib strani pravi visokogorski značaj in z malo domišljije spominja na visoke, do vrha poraščene vrhove v bolj tropskih predelih sveta. Povprečen planinec za vzpon potrebuje približno uro in pol, zato je primerna za zelo širok krog ljudi. Je pa treba biti previden predvsem, ko je pot zasnežena ali celo poledenela. Takrat je vršni del zelo nevaren.

Do izhodišča se pripeljemo iz Kamnika, mimo Stahovice in Županjih Njiv. Nadaljujemo skozi nekaj vasi ob potoku Bistričica do zadnje v dolini, ki se imenuje Klemenčevo. Na majhnem parkirišču na desni strani ceste pustimo avtomobil. Če našega izleta ne bomo začeli ob nenavadnem času, parkirišče po vsej verjetnosti ne bo prazno. Malo naprej od parkirišča najprej dvakrat prečkamo potok Bistričico, nato pa sledimo široki poti. Sprva se vzpenjamo po redkem gozdu, kmalu pa pridemo do prostranih pašnikov in nato do pašne ograje, kjer se nam pridruži pot iz zaselka Slevo. Nadaljujemo po dobro uhojeni poti, ki se vzpenja po desnem robu pašnika Ravne senožeti. Tako nad nami se že pne strmo pobočje Planjave, zahodne sosede Kamniškega vrha. Pri še enem prehodu skozi pašno ograjo pridemo do razpotja. Levo je strma pot ob grapi, ki pripelje na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom, mi pa nadaljujemo naravnost in prečimo celotno pobočje Kamniškega vrha, dokler ne pridemo do razgledne točke, kjer se nam pridruži pot iz Stahovice in Županjih Njiv. Do vrha je še približno pol ure zelo dobro shojene in zelo strme poti, ki pelje po nekakšnem razu. Ta del je zelo nevaren, ko je zasnežen, in še posebej, ko je zaledenel, sicer pa povprečnemu "hribovcu" ne bi smel povzročati pretiranih težav. Sestopimo po isti poti.

Če smo solidno telesno pripravljeni in ne bomo pretiravali, bomo za vzpon in spust potrebovali približno tri ure. Ker je naša pot skoraj ves čas speljana po prostranih travnikih in pašnikih, bomo poplačani z razgledom.