Torek, 17. 1. 2017, 16.30
6 let, 6 mesecev
Premerili smo debelino snežne odeje
Kaj te dni ponujajo slovenska smučišča?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,35
Snežna pošiljka, ki je prejšnji konec tedna obdarila Slovenijo, je pomagala tudi smučarskim delavcem, ki so utrujeni od konstantnega boja proti zelenim zimam. Kako debelo snežno odejo trenutno ponujajo slovenska smučišča in kdaj si lahko obetamo nove pošiljke snega?
V Kranjski Gori so namerili več kot pol metra snega, obratuje pa 12 od 17 žičniških naprav.
Večina slovenskih smučišč je te dni v skoraj polnem pogonu.
Največ snega je trenutno v Kranjski Gori, kjer je od 50 do 70 centimetrov snega, obratuje pa 12 od 17 žičniških naprav.
Za slovenske razmere so z debelino snežne odeje lahko zadovoljni tudi na Starem vrhu, kjer imajo med 30 in 60 centimetri naravnega in kompaktnega snega.
Po besedah meteorologa iz Agencije za okolje RS Braneta Gregorčiča obsežnih snežnih padavin na višje ležečih območjih v prihodnjem tednu dni ni pričakovati, je pa dobra novica ta, da se bo zaradi nizkih temperatur sneg obdržal.
Prejšnji petek so po zaslugi obilnega snežnega darila (zapadlo je več kot pol metra snega) odprli tudi večino prog na Voglu (odprte so proge Brunarica, Storeč, Orlove glave, Konta, Kratki plaz in otroški park), kjer so skoraj povsem odvisni do naravnega snega.
Na Voglu so odprte proge Brunarica, Storeč, Orlove glave, Konta, Kratki plaz in otroški park.
Zakaj povsem? Imajo le dva snežna topova, s katerima ob ustreznih temperaturah lahko zasnežijo zgolj otroški park in Brunarico, več pa, kot so nam pojasnili na smučišču nad Bohinjem, zaradi pomanjkanja vode na Voglu ni mogoče. Zato, da bodo tudi v primeru zelene zime lahko zagotovili snežno podlago, bodo v prihodnje več sredstev namenili investiranju v umetno zasneževanje.
Povsem so od naravne snežne obleke odvisni na edinem visokogorskem smučišču pri nas, na Kaninu, kjer so po dobrih treh letih smučarske suše naprave pognali konec decembra. Zapadlo je do pol metra snega, obratuje pa polovica od desetih žičniških naprav.
Kanin je povsem odvisen od naravnih danosti, saj sistema za zasneževanje nimajo.
Smuka je mogoča tudi v Cerknem (pol metra snega, obratuje pet od osmih naprav), na Krvavcu (pol metra snega, obratuje devet od 11 naprav), na Mariborskem Pohorju (do 40 centimetrov snega, obratuje 12 od 22 žičniških naprav), na Golteh (do 50 centimetrov snega, obratujejo štiri od šest naprav), na Rogli, kjer miruje zgolj ena od 13 žičniških naprav, in na Kopah, kjer bodo v četrtek odprli vse smučarske proge.
In koliko boste odšteli za smučarske vozovnice? Za podroben vpogled na cenik kliknite na infografiko.
Kaj pa vas čaka na smučiščih onkraj meje?
Največ snega imajo na francoskem smučišču Treh dolin (Val Thorens/Meribel/Courchevel), ki je tudi priljubljena destinacija slovenskih smučarjev. Trenutno je tam med 130 in 180 centimetri snega, obratuje pa več kot 140 smučarskih naprav.
Na bližnjih Višarjah v sosednji Italiji je med 30 in 50 centimetri snega (obratuje vseh 11 naprav), na Tromeji je pol metra snega (obratuje polovica od osmih naprav), na Osojščici (Gerlitzen) ga imajo 80 centimetrov, v Katschbergu pa je med 50 in 70 centimetri naravnega in kompaktnega snega.
Dovolj snega je tudi na Sloveniji bližjih smučiščih Mokrine – Nassfeld, Molltal, Kronplatz, kjer imajo od metra do 180 centimetrov debelo snežno odejo, bolj skromno pa je v italijanski Arrabi in Cortini d'Ampezzo ter v avstrijskem Bad Kleinkircheimu, kjer so namerili skromnih od 20 do 50 centimetrov snega.
