Jelko Gros: Ko sem videl rezultate, se mi je naježila koža

V projekt Zdrav življenjski slog (ZŽS) je trenutno vključenih 27 tisoč otrok oziroma 33 odstotkov osnovnih šol in 150 strokovnih delavcev s polovično delovno obremenitvijo. Tisto, kar je leta 2010 nastalo kot triletni pilotski projekt, je preraslo v dobro podmazano kolesje, ki ga je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ocenil kot izjemno dober in učinkovit način spodbujanja osnovnošolskih otrok k oblikovanju zdravega življenjskega sloga. "Naše življenje in življenje naših otrok postaja vedno bolj sedeče, vse manj je gibanja v naravi in športnih aktivnosti, kar prinaša zdravstvene težave, kot so debelost, ploska stopala in slabša splošna vzdržljivost," je na današnji novinarski konferenci uvodoma poudaril minister Pikalo, ki želi, da bi projekt nadaljevali tudi v prihodnje, saj, tako pravi minister, je to ena od najboljših naložb v zdravje otrok. Za projekt Zdrav življenjski slog želijo navdušiti vsaj 20 odstotkov osnovnošolske populacije, ki bi ji tako lahko zagotovili še dve dodatni športni uri na teden.

Jelko Gros: ZŽS nekoč morda tudi del rednega šolskega programa

Program ZŠS koordinira Zavod za Šport RS Planica, njen predsednik Jelko Gros pa je na tiskovni konferenci poudaril, da je projekt neke vrste zapolnitev vrzeli. "Včasih je podobno vlogo igralo društvo Partizan, kjer smo se spoznavali s posameznimi športnimi panogami, z osamosvojitvijo Slovenije se je ta sled izgubila, v ospredje pa je prodrla tržna dejavnost. Kdor je imel denar, je otroka lahko vpisal na vadbo, medtem ko drugi te možnosti niso imeli. S pojavom socialnega sklada smo se domislili, da to področje oživimo in dokažemo, da je dodatna ura športne vzgoje še kako pomembna, hkrati pa smo s programom želeli povezati slovenska športna društva. Na začetku smo si kot cilj zastavili triletni projekt, sčasoma pa začeli razmišljati tudi o tem, da bi ZŽS skozi sistem javnih financ poskusili vpeljati v redni del športne vzgoje. "Zaradi krize si tega niso drznili predlagati in vse je kazalo, da bo projekt ZŽS zaradi pomanjkanja sredstev moral na enoletno prisilno mirovanje. "Prejšnji direktor direktorata za šport je potrdil, da gre za dober projekt in da ga bodo poskusili vključiti v naslednjo finančno perspektivo, medtem ko sta njegov naslednik Edvard Kolar in minister Pikalo – vsaj za zapolnitev enoletne vrzeli – denar poskušala zagotoviti na drugih ministrstvih. "S tem smo rešili dodatne ure telovadbe za 27 tisoč otrok in 150 delovnih mest," se je zadovoljno muzal Gros. Pojasnil je še, da so projekt želeli tudi evalvirati, to nalogo pa so prepustili profesorju Janku Strelu. "Priznam, da se mi je naježila koža, ko sem slišal podatke," je bil iskreno zadovoljen Gros, ki je priznal, da si niti v sanjah niso predstavljali, da bi dodatni uri lahko tako učinkovali na otrokovo počutje in zdravje.

Janko Strel: Velika dodana vrednost, a kje je zdravstvo?

Profesor Janko Strel je pri evalvaciji projekta ZŽS izkoristil bazo vzgojno-športnega kartona in bazo 27 tisoč otrok primerjal s kontrolno skupino. "Naša analiza zajema več kot 50 tisoč otrok, ki smo jih vsa tri leta spremljali z obsežnim vprašalnikom," je pojasnil Strel. Rezultati so pokazali, da 27 tisoč otrok, ki so vključeni v projekt ZŽS, izhaja iz okolij, ki so z vidika gibalne zmogljivosti podpovprečna v Evropi, da je delež debelih v projektu enak pri otrocih, ki niso bili vključeni vanj. Izkazalo se je, da je napredek pri dekletih še večji kot pri fantih, podvojilo se je število gibalno nadarjenih otrok, s tem pa se je povečal tudi bazen otrok, primernih za vrhunski šport. Rezultati kažejo tudi, da se je kar 47 odstotkov teh otrok pozneje vključilo v društveno dejavnost in da manj kot pred tremi leti uporabljajo televizijo, računalnik ali mobilni telefon, medtem ko so smernice pri drugih ravno obratne. "To pomeni, da se bolj posvečajo športnim aktivnostim," je prepričan Strel. Osnovnošolci, ki so del projekta, šport doživljajo kot nekaj, kar je zdravo, posledično pa prinaša dobro počutje in povečuje zbranost pri učenju, povečalo se je udeleževanje na tekmovanjih v okviru klubov in šole; tesnejše je sodelovanje med šolo, športom, klubi in zasebno športno prakso. "Izkazalo se je, da so tri ure športne vzgoje na teden temelj, z vsako nadaljnjo uro pa njen pomen eksponentno raste," je povedal Strel, ki na projekt ZŽS gleda kot na veliko dodano vrednost. Kritično je poudaril, da v vsej tej interakciji manjka le vloga zdravstva, zato bi bilo v prihodnje dobro razmisliti, kako ga vključiti, da bi z medsebojnim vplivom dosegli novo dodano vrednost.

Upad interesa v višjih razredih?

Zanimiva je tudi primerjava otrok, vpisanih v ZŽS, v višjih razredih jih sodeluje manj. "Vsi učitelji imajo nalogo, da pokrijejo vsa leta, vendar je znano, da se otroci v višjih razredih vse težje odločajo za dodatno športno dejavnost in jim zadostuje obvezni del iz učnega načrta. Dokler ni obvezno, ne moremo nikogar prisiliti," je prepričan Gros. Strel verjame, da tisti, ki se na projekt navadijo, v njem običajno vztrajajo, se je pa strinjal, da so najstniki pod izrednim pritiskom zabavne tehnologije, Kolar pa je izrazil prepričanje, da so se starejši otroci sposobni sami organizirati in gredo raje sami na igrišče kot k uram športne vzgoje.