Dvakrat skočil v grmovje, a kljub temu vztrajal najdlje

Vid Senica, 39-letnik iz okolice Moravč, je bil tako kot Lucija Krkoč, mladinska evropska prvakinja v gorskih tekih leta 2007 in tretja na članskem prvenstvu štiri leta pozneje, nad razpletom najbolj množičnega tekaškega dogodka na svetu izredno presenečen. 

"Računal sem, da bi se lahko uvrstil med prvih pet in da bi pretekel več kot 55 kilometrov, a o zmagi vsekakor nisem razmišljal," je razlagal v cilju, potem ko so ga prvič v življenju tako množično oblegali fotografi in novinarji.

Večino proge je tekel v družbi Romana Kejžarja, Urbana Jereba in Davida Plešeta.

Bolj kot tek in naliv "grozno" nastopanje po zmagi

Da je medijske pozornosti nevajen, govori že to, da mu je bilo najbolj "grozno" na vsej trasi prav to, da je ob koncu teka, ko ga je na 64. kilometru prehitelo zasledovalno vozilo, nemudoma moral odgovarjati na novinarska vprašanja in pozirati fotografom, ki so njegovo sliko takoj poslali v svet. "Ne, tega res nisem vajen. Vsak me je vlekel na svojo stran," je opisal dogajanje v "cilju".

Lokacije, kjer bo Wings For Life World Run odtekel prihodnje leto, še ni izbral, a prav gotovo se ne bo odločil za Zadar, je namignil v šali. Verjetno ga bo zaneslo kam zunaj Evrope, nekam, kjer še ni bil.

Šele šest tekaških let

Senica, ki sta ga na štartnem prizorišču na Kongresnem trgu v Ljubljani pričakala partnerica in še ne petmesečni sin, se je s tekom resneje začel ukvarjati leta 2010. Pred tem je tekel za šalo, pravi, kot otrok pa je rad brcal žogo, danes pa nogomet in košarko najraje spremlja v vlogi gledalca.  

"Za tek me je navdušil kolega, ki me je zvabil na tek. Seveda me je premagal, a mi je dal motivacijo, da sem vztrajal, in to z željo, da ga prihodnjič premagam," je povedal Senica.

Sam svoj gospodar pri teku in v službi

Pri teku in pri delu – Senica kot samostojni podjetnik dela kot monter toplotnih črpalk in nima delovnega časa od 8. do 16.00, ampak je ta odvisen od povpraševanja, pa tudi od letnega časa - je sam svoj mojster in gospodar. Merilne naprave, ki bi mu bile lahko pri teku v pomoč, sicer ima, a jih ne uporablja. Pravi, da bi ga samo motile. 

Naliv, ki je tekače včeraj ujel na teku Wings For Life World Run, mu je dobro del.

Ploha ga je rešila

Na Wings For Life World Run se je pripravljal dva meseca. "Tekel sem že lani in si izziv zadal tudi letos, zato sem se v ta namen tudi pripravljal. Traso sem poznal, na določenih delih večkrat tečem tudi za trening.  Tečem tri- do štirikrat tedensko, po 25 do 30 kilometrov, nič kaj posebnega," je bil skromen novi zmagovalec lokalnega teka Wings For Life World Run, ki je na tem mestu nadomestil lanskega in predlanskega zmagovalca Hrvata Roberta Radojkovića in Velenjčana Davida Plešeta.

Koncept, kjer tečeš brez ciljne črte, se mu zdi psihično nekoliko obremenjujoč. "Nikoli ne veš, kdaj te bo avto ulovil. Lahko te pobere prej, ali pozneje, ne vem, kaj mi je bilo včeraj. Mislim, da me je ploha rešila. Če bi bilo vso pot tako sončno kot na štartu, bi bila res kriza," je dejal.

Oba zmagovalca sta po nalivu dobila dodaten zagon.

Zaradi želodčnih težav kar dvakrat skočil v grmovje

Pa tudi sicer je krizo občutil. Zaradi želodčnih težav je kar dvakrat moral zaviti v grmovje, a se je vedno znova vračal v lovišče za zmago in v vodilno skupino, kjer je tekel v družbi znanih tekačev, kot so Roman Kejžar, David Pleše in Urban Jereb, mlajši brat lanske lokalne zmagovalke Žane Jereb, ki skupaj s Kejžarjem spremlja slepega maratonca Sandija Novaka, ki bo nastopil na letošnjih paraolimpijskih igrah v Braziliji.

"Ne vem, kaj je bilo, očitno mi geli, ki sem jih na progi zaužil, niso ustrezali," je razmišljal. "Gelov sploh nisem vajen, pa sem preizkusil že vse mogoče. Če že moram, najraje uporabljam energijske ploščice, sicer mi zadostuje samo pijača."

64 kilometrov, ki jih je pretekel včeraj - vodilnega Plešeta je prehitel pri golf igrišču Smlednik -, ni njegova najdlje pretečena razdalja. Že dvakrat je namreč pretekel ultra maraton od Celja do Logarske doline, kjer je nabral več kot 70 kilometrov.

Letos ima v načrtu še nastop na Ljubljanskem maratonu - lani je bil izvrsten sedmi -, 25. junija bo tekel tudi na Vršič, najverjetneje se bo v družbi prijateljev in brata udeležil tudi teka na Limbarsko goro.

Gorska tekačica in maratonka Lucija Krkoč bi pred tekom stavila na zmago Neže Mravlje.

Presenečenje tudi med damami

Tudi maratonka in izkušena gorska tekačica Lucija Krkoč je včeraj na vrhu lokalnega teka pričakovala drugačen razplet.

"Pričakovala sem zmago Neže Mravlje," je zgovorna tekačica iz Batuj pri Ajdovščini pripovedovala v cilju.

"Preobrat se je zgodil nekje med 33. in 35. kilometrom. Zaradi sonca in visokih temperatur me je pobiralo že na 15. kilometru, z Nežo sva nekaj časa tekli skupaj, se prehitevali, a potem sem ji nekako ušla. Tudi zaradi naliva, ki je osvežil ozračje. Šele takrat so pogoji postali idealni za tek. Ni se mi bilo treba hidrirati. Spila sem en gel in se res dobro počutila," je povedala zmagovalka, ki se je letos prvič udeležila tega unikatnega teka s humanitarno noto – sredstva od prijavnin so v celoti namenjena fundaciji Wings For Life, ki se ukvarja z raziskovanjem poškodb hrbtenjače.

Nestrpno pričakovala avtomobilistični cilj

Koncept teka brez ciljne črte se ji zdi zanimiv, želela si je okusiti, kako je, če te lovi vozilo, a je proti koncu že nestrpno pričakovala trenutek, ko se je vse skupaj končalo.

"Ko me je avto prehitel, sem začutila olajšanje," je priznala. Tudi njo je presenetilo veliko medijsko zanimanje, ki je sledilo takoj zatem. "Ja, je kar zanimivo, ko moraš takoj pozirati, ves utrujen in premočen," se je izrazila diplomatsko.

Lucija je lani zmagala tudi na Nočni 10ki. Na zmagovalnem odru ji je družbo delal še en gorski tekač, Peter Lamovec, ki je na daljši razdalji zmagal tudi na sobotnem teku trojk.

Diši ji eksotika

Ljubiteljica gorskega teka in maratonskih razdalj, trenira pod vodstvom našega najboljšega maratonca Romana Kejžarja, bi prihodnje leto najraje tekla v Južni Ameriki, dišita pa ji tudi Tajvan in Japonska.

Krkočeva se po predčasnem koncu študija na Fakulteti za šport zdaj posveča študiju knjigovodstva, kot trenerka pa vodi tudi tekaške skupine, med drugim tudi tisto, ki se v okviru projekta Pospeši ritem pripravlja na Nočno 10ko. "Počnem vsega po malem. Fino je biti v športu, a ne 24 ur na dan, še posebej če tečeš samo zase," je bila odkrita Lucija, ki je tudi ambasadorka maratonca v Bovcu.

Letos si želi nastopiti še na katerem od gorskih tekov, jeseni pa načrtuje udeležbo na enem od maratonov.