NK Maribor
NK Olimpija
Četrtek, 3. 12. 2020, 4.00
3 leta, 4 mesece
Matic Črnic
Po hudi kalvariji se vrača v življenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
Matic Črnic čaka na novega delodajalca, vmes pa se pripravlja v lastni režiji.
O tem, kako nepredvidljive znajo biti usode vrhunskih nogometašev, lahko veliko pove Matic Črnic. Svetlolasi Mariborčan je bil leta 2016 eden od najbolj vročih mlajših slovenskih nogometašev. Na pladnju se mu je ponujalo marsikaj, a mu jo je nato kmalu po prihodu k Olimpiji zagodlo zdravje. Na večnem derbiju pred 20 meseci si je tako hudo poškodoval koleno, da po tej smoli ni odigral še nobene tekme! Zdaj je zdrav in išče novega delodajalca, danes pa si bo z zanimanjem ogledal derbi nekdanjih klubov.
Komaj čaka na dan, ko se bo lahko pridružil klubu in začel prave priprave.
Zdi se, kot da bi bil že dolgo na sceni, a ima ''šele'' 28 let. ''Mlad sem še,'' je dobre volje pripomnil Matic Črnic, ko smo ga po telefonu zmotili na domu. Odkar je poleti po daljši odsotnosti zaradi poškodbe prekinil sodelovanje z Olimpijo, je izginil s slovenske nogometne scene. Vsaj za nekaj časa.
Kmalu načrtuje vrnitev, najverjetneje že januarja, ko bo nastopil zimski prestopni rok. V rokah drži proste papirje in išče novega delodajalca, življenje pa mu še vedno ni postlano z rožicami. Za vse nogometaše brez kluba se je začelo mukotrpno obdobje, saj lahko v času epidemije novega koronavirusa pozabijo na skupne treninge.
V karieri je zelo ponosen na predstavo prot West Hamu, ko je dvakrat zadel mrežo londonskega kluba in pomagal Domžalam do odmevne zmage z 2:1.
''Zdrav sem, ne čutim nobenih težav s kolenom. To me v tem trenutku najbolj veseli. Kar pa se tiče priprav, lahko v teh dneh treniram le toliko, kolikor lahko. Doma vadim v samostojni režiji, uporabljam sobno kolo, zunaj pa malce tečem po mariborski občini. Seveda pogrešam prave treninge. Ta negotovost se vleče že predolgo, zato bi se rad čim prej vrnil na igrišče,'' nam je iz mesta ob Dravi sporočil Črnic, ki se s pomanjkanjem pravih klubskih treningov spopada vse od julija, ko mu je potekla pogodba z Olimpijo. ''Želim si najti klub, kjer bi igral. Da spet začutim igrišče. Da se vrnem v življenje."
Ko je dobil izvide, je padel v šok
Zadnjič je barve Olimpije branil 16. marca 2019, nato pa ni odigral niti ene tekme več.
Poškodbo, ki mu je potek kariere obrnila na glavo, je staknil na večnem derbiju med Olimpijo in Mariborom v Stožicah. Potekal je 16. marca 2019 in se končal brez zadetkov (0:0), Štajerec pa si je huje poškodoval desno koleno. Po tisti tekmi niti ni slutil, da bo imel opravka s tolikšno kalvarijo.
''Vedel sem, da nekaj ni v redu, da pa bo tako strašno, si seveda nisem mislil. Takrat sem stisnil zobe in si rekel, da zdržim do konca. V igro sem namreč prišel v 53. minuti in nisem hotel, da bi tako kmalu zapustil igro. No, morda bi bilo bolje, da bi se takoj ulegel na tla in v bolečinah prosil za menjavo. A koleno je bilo še vroče, nekako sem zmogel končati tekmo. Soigralcev nisem hotel pustiti na cedilu,'' se dobro spominja derbija izpred 20 mesecev. Njegove zadnje odigrane tekme.
Ko so mu nato slikali koleno in je dobil izvide, je padel v šok. Sploh ni vedel, kaj naj reče. ''Zgodila se mi je šola, ki je niti ne moreš preprečiti. Nisem ne prvi ne zadnji, ki se mu je zgodilo kaj takšnega. Počil mi je hrustanec, zato me je čakalo dolgo okrevanje,'' se je stežka soočil z novo realnostjo, da bo moral za dalj časa pozabiti na nogomet.
S Skenderjem se ni nikoli pogovoril
Čeprav je takratni trener Olimpije Robert Pevnik napovedoval, da bi bil lahko Črnic z igrišč odsoten okrog pet mesecev, je sam vedel, da bo treba počakati na vrnitev še dlje. ''Zdravnik mi je kmalu pojasnil, da bo trajalo vsaj leto dni. Tako je tudi bilo.'' V težkih trenutkih mu je zelo pomagala družina. Imel je močno voljo, nikoli ni obupal. ''Preveč imam rad nogomet, da bi ga kar tako končal zaradi ene poškodbe,'' mu je ljubezen do nogometa preveč zlezla pod kožo, da bi se predal.
Dolgo je čakal na trenutek, ko je lahko treniral brez bolečin. Spomladi se mu je želja izpolnila. Leto dni po poškodbi. ''Lahko bi že odigral kakšno tekmo, čutil sem se sposobnega. Vsaj za 15 do 20 minut, a smo se s fizioterapevtom in trenerjem Hadžićem domenili, da bi bilo prezahtevno tvegati,'' je vedel, kako bi se mu lahko vse skupaj maščevalo in bi moral znova med rekonvalascente. Ni hotel prehitevati dogodkov.
Kot Štajerec v Ljubljani ni nikoli doživljal neugodnosti. ''Saj je bil tudi "Krona" dolgo tam, zdaj pa je denimo Elšnik, pa ni težav,'' pravi. Novopečenega kapetana Olimpije dobro pozna, z njim se je tudi družil v slačilnici. ''Res igra dobro in je v dobri formi. Enako velja za mlado reprezentanco. Upam, da bo dobro odigral derbi. Privoščil bi mu, saj je krasen fant tudi v zasebnem življenju."
''Nato je prišel trener Skender, moja pogodba z Olimpijo pa se je bližala koncu. Z njim se nisva nikoli dobila in pogovorila. Olimpija mi je nato vseeno ponudila novo pogodbo, a vsi vemo, kako je napočilo obdobje krize zaradi koronavirusa, tako da se nismo uskladili glede financ,'' z ljubljanskim klubom ni našel skupnega dogovora in se poslovil. To je bilo obdobje, ko je zeleno-bele zapustilo skoraj deset nogometašev, udarna zasedba zmajev pa se je temeljito prevetrila. O konkretnih finančnih številkah ne želi razglabljati, je pa poudaril, kako je med tistim, kar mu je ponujala Olimpija, in prejšnjimi prejemki ogromna razlika. ''Tako velika, da se nismo dogovorili.''
Kot da bi jih spremljala slaba karma
Nik Kapun nima in nima sreče z zdravjem pri NK Olimpija.
Glede zdravja ni bil edini osmoljenec pri Olimpiji. Kot da bi se usoda poigrala s slovenskimi zveznimi igralci v zmajevem gnezdu, so se drug za drugim na seznamu poškodovanih pojavili on, Vitja Valenčič in Nik Kapun. ''Z Nikom sva še danes v stiku. Sva ista generacija, poznava se od prej. Resnično nima sreče. Zelo mi ga je žal. Vedno se je težko vrniti, ko že začneš igrati, potem pa se znova poškoduješ.'' Takšnih primerov je Kapun, ki mu želi Črnic čim hitrejše okrevanje, v karieri izkusil kar nekaj.
''Kot da bi zvezno vrsto Olimpije spremljala slaba karma. Kdo ve,'' se sprašuje Štajerec, ki se je huje poškodoval proti Mariboru, ravno njegovemu klubu mladosti, a v tem ne vidi kakšne posebne usode. ''To je le naključje. Lahko bi se zgodilo na katerikoli tekmi.''
Brez Dragonsov in Viol ni enako
Večne slovenske derbije je vedno oboževal. Tako z ene kot druge strani Trojan. Zdaj, ko so nastopili novi časi, ko so tribune prazne, najbolj pogreša navijače. ''Čar derbija se je izgubil. Brez Dragonsov in Viol ni enako. Nogometašem je brez njih povsem drugače. Dobro, derbi je še vedno derbi, gre za slovenski prestiž, najboljšo tekmo pri nas, a vseeno ni enako igrati pred praznimi in polnimi tribunami,'' mu je žal, da danes v Stožicah ne bo odmevalo tako s severnega kot tudi južnega dela stadiona.
Z Olimpijo ni nikoli premagal Maribora, še več, v Stožicah je izkusil tudi zelo boleč poraz z 0:3. Ko je igral večne derbije v vijoličnem dresu, je vedno, ko je bil na zelenici, ostal neporažen proti Ljubljančanom. Je pa s klopi spremljal zelo visok poraz vijolic pred osmimi leti, ko so izgubile v Stožicah po nepozabnem slavju v Glasgowu kar z 1:4.
''Upam, da bo danes dobra tekma. Da bo veliko golov, potem pa naj zmaga boljši,'' se je izrazil diplomatsko. Čeprav je Maribor klub, s katerim je dosegel prve uspehe v članski konkurenci, kot po tekočem traku osvajal lovorike in imel pomembno vlogo tudi pri evropskih podvigih, Olimpija pa je bila njegov zadnji delodajalec, s katerim je osvojil pokal, ne bo navijal za nobenega.
Z Mariborom je dosegal številne uspehe tako doma kot v Evropi. Dogajale so se tudi manj prijetne stvari. Med drugim je bil zaradi kršenja klubskih pravil za nekaj časa premeščen v ekipo B.
Komu pa pripisuje večje možnosti za zmago? ''Ne vem. Maribor je v naletu, vedno bolje igra in zmaguje, Olimpiji pa je morda še dobro prišel poraz v Domžalah, da se zbudi pred derbijem, nato pa odigra tako kot zna. Ne poznam pa preveč dobro ekipe, saj se je zamenjalo ogromno igralcev,'' čuti, kako bi se lahko oba kluba predstavila v dobri luči.
Kaj takega je doživel le v Ljubljani in na Reki
Med Rijeko in Olimpijo se je spletla zanimivost, saj so kar trije izmed slovenskih nogometašev, ki jih je na Reki vodil Kek, to so bili Miral Samardžić, Roman Bezjak in Matic Črnic, pozneje pristali v Ljubljani.
Želi si, da bi tudi v novem klubu naletel na tako prijetno vzdušje, kot ga je doživljal v Ljubljani. To je tudi njegov najlepši spomin na Olimpijo.
''To je bila res dobra klapa. Veliko smo se družili, tudi po treningih. Tako kemijo sem doživel med igralci le še na Reki,'' se mu še danes naježi koža, ko se spominja nepozabnih prigod iz Ljubljane ali Reke. Noče tudi pametovati, a ga še vedno spremlja občutek, da spomladi ni bilo potrebe za menjavo trenerja Safeta Hadžića.
Nogometaši Olimpije so našli čas, da so si skupaj ogledali dvoboj "stanovskih kolegov" košarkarjev Olimpije proti Crveni zvezdi.
''Ekipa je bila še vedno prva na lestvici. Domača kmečka logika pravi, da se potem ne menja. A se je zgodilo, tak je pač nogomet.''
Z Rijeko je pisal zgodovino
Kako hitro se v nogometu menjajo časi. Leta 2016 je bil Črnic eden od najbolj vročih mlajših imen slovenskega nogometa. Pod vodstvom Srečka Katanca je dvakrat oblekel tudi državni dres. Ko je zapustil Maribor, se je preporodil pri Domžalah, kjer se je izkazal zlasti s predstavo proti West Hamu, ki je moral priznati premoč rumene družine v Stožicah.
Po izpadu iz Evrope, kladivarji si v Londonu le niso dovolili še enega presenečenja, se je odpravil na Reko. K Matjažu Keku. A daleč od tega, da bi bil zaradi tega v klubu deležen posebnih privilegijev. Pričakoval je resda, da bo pri Rijeki naredil še korak naprej, a ni uresničil cilja. Ni veliko igral, a mu vseeno ni žal, da se je odločil za hrvaško izkušnjo. ''Osvojil sem dve lovoriki z Rijeko. Pisala se je zgodovina, dobil sem nove prijatelje, spoznal novo državo. Krasno je bilo.''
"Štajercem pomeni večni derbi več kot Ljubljančanom"
Z Mariborom je postal državni prvak kar štirikrat, dvakrat pa pokalni zmagovalec.
Ko je na našo željo primerjal največja slovenska kluba, ki se bosta danes spopadla v zimskih Stožicah, je priznal, kako so navijači Maribora najbolj strastni v Sloveniji. ''Čuti se drugi naboj. Že nekaj dni pred tekmo vsi govorijo o derbiju. Ko je derbi, je utrip mesta poseben,'' se še živo spominja adrenalina, ki ga je spremljal, če se je pred večnim derbijem sprehodil po mariborskih ulicah.
Od takrat, ko je v manj prijetnih okoliščinah zapustil Maribor, se je v Ljudskem vrtu spremenilo veliko. ''Že dolgo nisem bil v klubu. Lahko rečem, da smo se vsi skupaj že malce navadili na Zahovića in Milaniča. Kaj pa vem. Očitno je moralo priti do tega, do nekega novega Maribora, nove energije. Camoranesi ima pet zaporednih zmag, dobro mu kaže. Igralci so se navadili drug na drugega, na zahteve trenerja. Za zdaj kaže Mariboru dobro.''
Glede pritiska pred večnim derbijem meni, da se nekoliko večji vedno čuti pri vijolicah. ''Nekaj odstotkov večji je pri Mariboru. Vsaj takrat, ko sem bil še jaz njegov član. To je sveta tekma za Mariborčane, Štajercem več pomeni kot pa Ljubljančanom. Govorim o mestu nasploh. Malce več dajo na to, pa nočem nobenega užaliti. Tako sem pač to doživljal,'' ima za seboj številne izkušnje. Ne le pri Mariboru, ampak tudi Domžalah, Rijeki in Olimpiji.
Po zmagi nad Wiganom, s katero si je Maribor leta 2013 priigral napredovanje v 1/16 finala lige Europa, je v Ljudskem vrtu sledila čaga. Duška si je dal z mikrofonom tudi Črnic.
Najbolj se je razveselil lovorik, zlasti tiste zgodovinske na Reki, ko je z uspehom Kekove čete rajal cel Kvarner. ''Ne vem, ali bom še kdaj doživel kaj takega. Tisto so bile nore scene,'' je dejal Črnic.
V prvi slovenski ligi je zbral 132 nastopov in se razveselil 19 zadetkov. Kdaj bo lovil jubilejnega dvajsetega? Sodeč po tem, da ga vleče v tujino, bo treba nanj še dolgo počakati.
V dresu Olimpije ni imel uspehov na večnih derbijih. Tako je bilo na zadnji tekmi, ko se je 16. marca 2019 z Mariborom razšel z 0:0, a si tudi huje poškodoval koleno.
.
''Zdaj lahko končno potrkam na les in rečem, da je koleno spet v redu,'' je vesel, da je zdrav kot dren in pripravljen na nove izzive. Črnic je prepričan, da mu bo začetek leta 2021 že prinesel tisto, kar potrebuje za popolno nogometno srečo. Nov klub.
