Simbol, ki ga opazi vsak tujec

Slovenija je v Ljubljani priznala premoč Angliji, Rusija pa je doma nepričakovano pokleknila proti Avstriji. To sta nogometna rezultata, ki se ju v Azerbajdžanu nismo razveselili. Katančeva četa je priznala premoč Angliji, brez uspeha pa je ostala tudi velika Rusija, s katero je Azerbajdžan v odličnih stikih. To je bilo zlahka razbrati z obrazov najbližjih domačinov.

Ko pa jim omeniš Ognjene stolpe, postanejo zelo ponosni. Evropa jih je podrobneje spoznala pred tremi leti, ko je prestolnica Azerbajdžana gostila izbor za pesem Evrovizije. Takrat se je prepričala o tem, da je južnokavkaška država, bogata z nafto, že zdavnaj prerasla v nekaj drugega kot le ubogljivo in nazadnjaško sovjetsko republiko.

Čeprav je januarja leta 1991 prišlo do krvavega obračunavanja med prebivalci Bakuja in sovjetskimi vojaškimi silami, ki so na vse kriplje želele preprečiti nadaljevanje sosedskih obračunavanj med Armenijo in Azerbajdžanom, vzporedno pa tudi preprečiti neodvisnost Azerbajdžana, med Bakujem in Moskvo danes vlada pozitivna energija.

Sovjeti so pred 24 leti v Bakuju izvedli krvavi pokol, dve desetletji pozneje pa je Rusija prijateljska država in odlična gospodarska partnerica. Od nje je odvisno veliko, navsezadnje sta državi tudi zemljepisni sosedi. "Tisto so zakrivili boljševiki in ne Rusi," se glasi odgovor, s katerim si skušajo Azerbajdžanci odgovoriti na vprašanje, zakaj je leta 1991 prišlo do takšnega izliva sovraštva.

Putin se je udeležil petkove slavnostne otvoritve

Da sta Azerbajdžan in Rusija zelo povezana, je dokazal tudi petkov obisk predsednika Vladimirja Putina, znanega ljubitelja borilnih veščin. Udeležil se je otvoritvene slovesnosti v Bakuju. Prirejena je bila na veličasten način, Evropo pa so bolj ali manj presunile številke o končnih stroških, ki naj bi znašale vrtoglavih 85 milijonov evrov.

Ko nanese govor o denarju in vložkih, se Baku pritajeno nasmiha, saj za skoraj vsako zaželeno idejo najde dovolj sredstev za uresničitev. Denarja je toliko, da je prestolnica Azerbajdžana od začetka samostojnosti do danes temeljito spremenila zunanjo podobo, vsak kar se tiče središča in poslovnih okrožij.

Baku se je odrekel nekaterim starejšim zgradbam, ki so simbolizirale prisotnost in samovoljo nekdanje velike (skupne) države Sovjetske zveze. Zdaj lahko z velikimi sredstvi razpolaga sama in odreja, kam bo postavila nov arhitekturni presežek.

Postali so simboli moderne dobe Bakuja

Tako se je Azerbajdžan pred leti, ko je v Bakuju že zraslo kar nekaj novih in všečnih zgradb, odločil, da bo velemestu ob Kaspijskem morju podaril še en simbol. Ta je takšen, da ga opazi in občuduje skoraj vsak tujec. Ni enojen, ampak kar trojen.

To so Ognjeni stolpi, ki se v vsej svoji moderni veličini šopirijo na bližnjem hribu ob bakujski obali. Sploh zvečer, saj se v temi spremenijo v odsev estetskih podob. Poskrbijo za izlet v nepoznano, saj na njihovih modernih pročeljih in oknih odsevajo prelepe podobe, polne barvitosti in simbolike, ki je v zadnjem času v popolnosti namenjena predstavitvi in čaščenju evropskim igram v Bakuju.

Poznate Ognjene stolpe? To so trije nebotičniki v Bakuju, znani po nevsakdanji obliki, saj spominjajo na plamen ognja, simbola Azerbajdžana. In še zdaleč niso običajni. Zgrajeni so v tako posrečeni obliki, da izstopajo iz okolice in jih je zlahka prepoznati že od daleč. Postali so simboli moderne dobe Bakuja, ko se v trimilijonskem mestu mešajo vplivi Evrope in Azije.

Zaradi lahkotnih denarnic pri sklepanju novih poslov mnogi mesto imenujejo celo "vzhodni Dubaj". Nekateri gostitelji ob tej vzporednici postanejo užaljeni, saj so prepričani, da Baku ne postaja nikakršna kopija Dubaja, ampak si je utrl svojo pot.

Stali so manj od Olimpijskega štadiona v Bakuju

A mogočnih stavb, ki vsaka zase prepričujejo turiste, da predstavljajo arhitekturni dosežek, je vedno več. Ognjeni stolpi že spadajo v takšno kategorijo. Visoki so več kot 160 metrov in so najvišje (med drugim) poslovne stavbe v Bakuju, polnem nenavadnih presežkov.

Koliko so stale državo? Po zadnjih podatkih okrog 300 milijonov evrov, kar je še malo proti nekaterih objektom, ki so v polni luči zaživeli med evropskimi igrami. Denimo Olimpijskemu štadionu, ki je stal dvakrat več in na petkovem odprtju Evropskih iger užival kot še nikoli. Takšne vsote za Baku, poln naravnih dobrin, ne predstavljajo prav nikakršne težave.