Največ olimpijskega veselja je Slovencem prinesel sneg

Natančno 40 dni po tem, ko bo Slovenija praznovala četrt stoletja svoje samostojnosti, bodo slovenski športniki še štirinajstič pod samostojno zastavo zakorakali v olimpijsko areno. Po osamosvojitvi leta 1991 so namreč nastopili na sedmih izvedbah zimskih iger, v Riu 2016 pa bodo še sedmič nastopili na poletnih olimpijskih igrah. Do zdaj so skupaj zbrali 58 kolajn, zgodovinski pregled pa razkriva, da so na prvih nastopih po razpadu Jugoslavije s pridom izkoristili širšo kvalifikacijsko sito tudi za plodnejšo bero.

Do prelomnega leta 1991 so namreč skupaj zbrali 24 kolajn, od tega eno v času avstro-ogrske monarhije, osem v času kraljevine (sprva SHS, nato Jugoslavije), 15 pa pod zastavo zvezne Jugoslavije. Po drugi strani pa je samostojna Slovenija pozdravila že kar 34 kolajn, od tega 15 na zimskih in 19 na poletnih igrah.

Ste se kdaj vprašali, katero okolje je najbolj idealno za slovenske olimpijske uspehe? Je to voda, morda sneg, dvorana …

Le Sadik Mujkić za dve državi

Kar 55 slovenskih športnikov je, samostojno, v kolektivnih športnih ali ekipah znotraj sicer individualnih panog, osvojilo vsaj eno olimpijsko kolajno. Šestnajsterici je to uspelo večkrat. Med njimi izstopajo legendarni Leon Štukelj s kar šestimi kolajnami ter veslač Iztok Čop in smučarka Tina Maze s po štirimi. Zadnja se kot edina lahko pohvali z zlatima slovenskima kolajnama na zimskih olimpijskih igrah.

Posebno mesto na tem večnem seznamu pa ima tudi veslač Sadik Mujkić. Edini se je namreč do olimpijskega odličja dokopal tako v jugoslovanskem kot tudi slovenskem dresu. Leta 1988 je bil v Seulu skupaj z Bojanom Prešernom član bronastega dvojca brez krmarja, štiri leta pozneje pa je v Barceloni držal veslo v prav tako bronasti slovenski posadki četverca brez krmarja, v kateri so mu družbo delali še Milan Janša, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanić.

Pisala sta zgodovino: Sadik Mujkić (levo) je edini športnik z olimpijskima kolajnama za Slovenijo in Jugoslavijo, Denis Žvegelj (desno) pa je leta 1992 z Iztokom Čopom v Barceloni mladi državi priboril prvo olimpijsko odličje.

"Dve kolajni, dve neprecenljivi zgodbi. Ko sem pri 20 letih osvojil prvo kolajno za Jugoslavijo, nisem prav veliko razmišljal o zastavi in tem, kakšna bo prihodnost. Bil sem navdušen. Štiri leta pozneje pa sem vendarle čutil tudi dodatno vznemirjenje zaradi dejstva, da smo odličje priborili za novo državo. To so bili zgodovinski trenutki za naš šport," se spominja Mujkić.

Kolajne slovenskih športnikov na olimpijskih igrah

Za Avstrijo*

Zlata: 0
Srebrna: 1
Bronasta: 0
*Sabljač Rudolf Cvetko je srebrno kolajno na OI 1912 osvojil za Avstrijo, saj avstro-ogrska monarhija na OI ni nastopala kot enotna država.

Za Jugoslavijo*

Zlata: 7
Srebrna: 8
Bronasta: 8
*Slovenske kolajne od konca prve svetovne vojne naprej so knjižene kot jugoslovanske, vključujejo pa nastope za Kraljevino SHS in vse oblike Jugoslavije.

Za Slovenijo

Zlata: 6
Srebrna: 10
Bronasta: 18

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.