Med olimpijskimi dvoživkami tudi Slovenec

V 92-letni zgodovini sožitja poletnih in zimskih olimpijskih iger je 129 športnikov vknjižilo nastopa tako na poletnih kot tudi zimskih olimpijskih igrah. Zbrali so kar 47 različnih športnih kombinacij, med katerimi je najbolj priljubljena atletika–bob. Takšnih športnih dvoživk je bilo kar 40, sledijo pa kombinacije kolesarstvo-hitrostno drsanje (16), kolesarstvo- tek na smučeh (9) …

Med različnimi športnimi pari sta tudi hokej na ledu in veslanje. Pod ta scenarij pa se je pred več kot pol stoletja podpisal Igor Radin, ki je vse do danes ostal edina slovenska olimpijska dvoživka. Leta 1960 je namreč na olimpijskih igrah v Rimu nastopil v jugoslovanskem četvercu (še Janez Pintar, Jože Lovec in Vekoslav Skalak), štiri leta pozneje pa je bil na zimskih igrah v Innsbrucku član jugoslovanske hokejske reprezentance. 

Dvojno športno življenje  Igor Radin (1935–2014)

"Takrat si lahko lepo pozimi igral hokej, poleti pa veslal. Dvomim, da je bila ravno senzacija, podvig je pa bil," je pred slabima dvema letoma v intervjuju za Sportal razmišljal medijsko dokaj skriti ali kar pozabljeni Radin, o svojem dvojnem športnem življenju pa dodal: "Ko sem bil mlad, sem bil malo bolehen, potem pa sem začel veslati in sem si zdravje močno popravil. Samo kot mladinec sem vozil med enojci, nato pa sem šel v četverec. S hokejem sem se začel ukvarjati, ker sem včasih stanoval v Ljubljani na Malgajevi ulici tik pod drsališčem. Pri veslanju sem bil le kakšna štiri leta. Veslanje je tako garaški šport, da ga ni … Pri hokeju je le majčkeno več odmora in sem ga po slovesu od veslanja igral še šest, sedem let."

Ljubljanica in Olimpija 

Igor Radin se je slovenskim staršem rodil v Novem Sadu (1. maj 1938), v Ljubljano pa se je preselil po drugi svetovni vojni. Kot hokejist je bil član Olimpije, kot veslač pa kluba Ljubljanica. "Bil sem amater, zato sem ob tem študiral elektrotehniko, s katero sem se tudi poklicno ukvarjal," je dejal Radin, ki je po upokojitvi živel v Hočevju nad Krko. Umrl je 27. septembra 2014.

Novodobni poskusi: Iztok Čop, Jani Klemenčič …

Kar nekaj slovenskih športnikov je sicer v svoji kariero zamenjalo šport ali pa se prepustilo celo dvojni karieri, nekaj je bilo tudi takšnih, ki so povezovali zimski in poletni šport. A Radinovega podviga ni ponovil nihče.

Javno se je sicer najbolj izpostavil veslaški šampion Iztok Čop, sicer dobitnik kar štirih olimpijskih kolajn. Pred dobrim desetletjem se je ob veslanju resno lotil tudi teka na smučeh in napovedal napad na normo za nastop na zimskih olimpijskih igrah 2006 v Torinu, a je kmalu spoznal, da iz te moke ne bo kruha.

Biatlonska brata Jure in Uroš Velepec sta se s tekaških stez preselila med triatlonce, a do olimpijske ravni nista prišla. Podobno velja za veslača Janija Klemenčiča, ki je sanjal o olimpijskem nastopu v bobu, a je po spodbudnih začetkih obupal in na koncu zimske igre spremljal le kot navijač. 

Kvintet z dvojno olimpijsko slavo  Lauryn Williams kariero v bobu gradi z Jamie Greubel.

Še precej večja redkost kot olimpijske dvoživke, kakršna je ob Radinu recimo tudi hrvaški veslač in član olimpijskega bob štiriseda Igor Boraska, pa so športniki, ki se lahko pohvalijo s kolajnami s poletnih in zimskih olimpijskih iger. To je namreč uspelo zgolj peterici, nazadnje prav na zadnjih olimpijskih igrah Američanki Lauryn Williams.

Članica zlate ameriške atletske štafete 4 x 100 metrov (London 2012) in olimpijska podprvakinja v teku na 100 metrov iz Aten 2004 je namreč na zimskih igrah leta 2014 v Sočiju sedela v bobu dvosedu, ki je na ruski stezi zdrvel do drugega mesta.

Pred Williamsovo, sicer tudi nekdanjo svetovno prvakinjo v teku na 100 metrov, so do kolajn na zimskih in poletnih igrah prišli Kanadčanka Clara Hughes (kolesarstvo in hitrostno drsanje), Nemka Christa Luding (kolesarstvo in hitrostno drsanje), Norvežan Jacob Tullin Thams (jadranje in smučarski skoki) in Američan Eddie Eagen (boks in bob), sicer edini dvojni olimpijski prvak v zgodovini.