Verdenik: Kek je prehiteval dogodke

Prekaljeni trener je selektor postal januarja leta 1994 in jo vodil v dveh kvalifikacijah. V boju za evropsko prvenstvo 1996 v Angliji je v boju s Hrvaško, Italijo, Litvo, Ukrajino in Estonijo osvojil enajst točk, kar je zadostovalo za predzadnje mesto v skupini. Dve leti pozneje so bile kvalifikacije za svetovno prvenstvo 1998 v Franciji veliko manj uspešne. V konkurenci z Dansko, Hrvaško, Grčijo ter Bosno in Hercegovino je Slovenija osvojila le točko, ko je v Splitu s tremi zadetki Primoža Gliha z remijem s 3:3 presenetljivo presenetila favorizirano Hrvaško in ji odščipnila dve točki, ter prepričljivo zasedla zadnje mesto.

''Sam sem bil najprej, še v času bivše skupne Jugoslavije, selektor amaterske reprezentance Slovenije. Moj pomočnik je bil Bojan Prašnikar. Potem sem jaz odšel na Japonsko in njen selektor je postal Prašnikar. Leta 1993 sem se vrnil v Slovenijo in postal selektor mlade reprezentance, Bojan pa je prevzel člansko, a je v kvalifikacije ni popeljal. Bil je tudi trener Maribora in na Nogometni zvezi Slovenije so ocenili, da bi bilo to preveč.

Rekli so mu, naj se odloči za zgolj eno službo in izbral je Maribor. Potem so vodenje članske reprezentance zaupali meni,'' je začetek selektorske poti opisal dr. Zdenko Verdenik in se razgovoril o času, ko je začenjal delo na klopi Slovenije.

''Spomini na tiste čase so lepi, a tudi razburljivi. Reprezentanco sem prevzel, ko še ni bila formirana. Morali smo sestaviti ekipo iz igralcev, ki so igrali v Evropi, tistih, ki so nastopali v klubih s področja bivše skupne države in nogometašev iz slovenske lige. Nismo vedeli, česa smo sposobni. V prvem ciklusu smo si želeli predvsem to, da ne bi visoko izgubljali. Ustvarjali smo reprezentanco, ki naj bi bila prepoznavna po igri in rezultatih. To nam je uspelo, rezultati niso bili slabi, čeprav je bila končna uvrstitev negativna. V drugem ciklusu pa je prišlo do spremembe. Če smo si v prvem želeli, da prejmemo čim manj golov in smo na priložnosti prežali iz protinapadov, je bilo v drugem drugače. Po pogovoru s takratnim direktorjem reprezentance Brankom Elsnerjem smo se odločili, da bomo igrali bolj tvegano, bolj napadalno. Da bomo v napade vključevali več igralcev in tudi zadrževali žogo. Igrali smo lepše, tudi dosegli več golov, a jih tudi več prejeli. Kar je bila prej naša prednost, je potem postala slabost. V fazi obrambe smo imeli veliko težav. Je pa bil to dober temelj za prihodnost. Potem je reprezentanco prevzel Srečko Katanec, nogometašem dvignil samozavest in dosegel velike uspehe. Pripravljeni so bili tako v fazi branjenja kot tudi napada, ob večji samozavesti pa prišli tudi do odličnih rezultatov,'' je dogajanje izpred 15 let analiziral nekdanji selektor, ki ga uvrstitve na tri velika tekmovanja niso presenetile.

''Jaz sem vedno verjel v tisto reprezentanco. Sem pa vedel, da ji nekaj manjka. In to je bila psihična samozavest. Ta energija, ki da igralcem prepričanje, da so sposobni. Da jim lahko uspe. To je prinesel Katanec. Jaz sem bil učitelj, on je bil trener. To se je dobro poklopilo in Slovenija je prišla do vrhunskih rezultatov,'' pravi Verdenik.

Zahovič ga ni želel poslušati

Najlepši spomin na selektorske čase ni presenetljiv. Prva kvalifikacijska tekma v zgodovini Slovenije. Italija v Ljudskem vrtu in remi z 1:1. Takrat bi morala Slovenija celo premagati reprezentanco, ki je nekaj mesecev pred tem igrala v finalu SP v ZDA, a je sodnik spregledal gol Darka Milaniča, ko je ocenil, da žoga po strelu sedanjega trenerja Maribora ni prečkala golove črte.

''Ja, tekma z Italijo je bila res nekaj posebnega. Predvsem zato, ker smo bili enakovreden nasprotnik reprezentanci, ki je bila takrat druga na svetu. Res je, da Italijani v septembrskih dneh, ko še nimajo tekmovanja, niso v najboljši formo, a smo se zelo izkazali. Ta rezultat in tudi dobra igra sta bila za Slovenijo zelo pomembna. Uspeh proti Italiji je bil velik zagon za prihodnost za slovenski nogomet,'' je prepričan naš sogovornik, ki se izredno rad spominja tudi prijateljske tekme iz leta 1995 v Mehiki.

''To je bila zelo zanimiva tekma. Gostovali smo v Mehiki in igrali tri tekme. Najprej z reprezentanco do 21 in nato še do 23 let. Obe smo odigrali na nadmorski višini 3000 metrov in obe prepričljivo izgubili. Potem smo dobili povabilo članske reprezentance Mehike, pri kateri so bili očitno prepričani, da bodo zlahka zmagali. A so se ušteli. Igrali smo v Hermosillu na meji z ZDA ob obali in ob dobri igri zmagali z 2:1,'' se edine tekme Slovenije z Mehiko doslej spominja Verdenik, ki veliko ni razmišljal niti z odgovorom na vprašanje o tem, katere tekme se nerad spominja.

''Tekma z Bosno in Hercegovino v Ljubljani je bila katastrofalna. Prinesla je veliko negativnega. Na štadionu za Bežigradom je bilo več gostujočih navijačev kot naših. Počutili smo se, kot da bi igrali v gosteh. Potem pa smo tekmo še izgubili,'' se Verdenik spominja poraza z 1:2, pri katerem je edini gol za Slovenijo zabil Zlatko Zahovič. Prav Verdenik je bil tisti, ki je poznejšega velikega zvezdnika slovenskega nogometa vodil na začetku njegove reprezentančne poti, ki je odšla v višave. In imel že na začetku z njim konflikt.

''Pri njem se je že takoj videlo, da ima nekaj več. V igri in tudi na samih treningih je bil boljši od preostalih soigralcev. Res pa je, da to ni opravičilo, da se je že zelo zgodaj začel obnašati zvezdniško. Pred prvo tekmo z Italijo mi je rekel, da me ne bo poslušal in bo igral tako, kot njemu paše. Pustil sem ga, naj trenira, a mu pred tekmo dejal, da ne bo niti na klopi. Demonstrativno je zapustil reprezentanco, a smo pozneje ta spor zgladili. Ugotovili smo namreč, da bo ta reprezentanca brez njegove pomoči težje uspela. Z Elsnerjem sva ga ob enem izmed seminarjev obiskala v Portu in se z njim pogovorila. Od takrat naprej se ni več tako zvezdniško obnašal, oziroma je to zmanjšal na minimum. Že pri meni je iz tekme v tekmo postajal vse pomembnejši član reprezentance, a ne tako pomemben, kot je bil pozneje,'' se je naš sogovornik spomnil sodelovanja z najboljšim strelcem v zgodovini izbrane vrste.

Selektor je prehitro delal spremembe

Za konec smo nekaj besed namenili aktualnemu dogajanju v in okoli reprezentance. Slovenija je v kvalifikacijah za EP 2012 razočarala, selektorju Matjažu Keku se pogodba z NZS izteka. Kako naprej?

''Če se oceni, da bo ta reprezentanca lahko tudi pod njegovim vodstvom imela vzpon v igri in rezultatih, sem za, da ostane na svojem mestu. A to morajo pristojni ugotoviti na osnovi poglobljene analize, ki je v veliki meri pogojena s strukturo osebnosti selektorja. Če temu ni tako, potem je potrebna zamenjava. Slovenija si ne more privoščiti, da bi ta reprezentanca še naprej padala. Da bi ponovila nekatere igre, ki jih je kazala v zadnjem času. Kot na tekmi z Estonijo, na primer. Ko ni bilo ne igre, ne borbe in ne rezultata,'' pravi Verdenik, ki je zelo poglobljeno analiziral obdobje, ko je (bil) selektor Kek.

''Njegovo delo lahko razdelimo na dva dela. Na prvega, ko se je gradila zdajšnja reprezentanca in se tudi sestavila. Selektor je s svojimi sodelavci postopoma ustvaril moštvo, koncept igre. Ni šlo čez noč, a postopoma jim je uspelo. In glede na vse reprezentance, ki smo jih videli, je bila to najboljša Slovenija doslej. Najbolj organizirana, najbolj moderna. Posledica tega so bile odlične igre v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010 in tudi vrhunski nastop na zaključnem turnirju. Potem pa se je to obdobje končalo. Z nastopom drugega obdobja je prišlo do zadev, ki pa niso strokovnega karakterja, ampak tudi psihološkega. Slovenija ni mogla ponavljati dobrih iger in rezultatov. Kek je naredil napako, ker je prehitro uvajal nove nogometaše, kot so Josip Iličić, Armin Bačinovič, Tim Matavž … Nekatere spremembe znotraj moštva bi moral sprejemati bolj postopoma. Prišlo je do blokade znotraj medčloveških donosov na relaciji igralci – selektor. To se je najbolj odrazilo na domači tekmi z Estonijo. Tako da je zadnji kvalifikacijski ciklus glede na to, kako je ta reprezentanca v preteklosti že igrala, zagotovo neuspeh. Vsi smo pričakovali vsaj drugo mesto. Če ne bi bili drugi ali prvi, a bi igrali dobro, bi lahko rekli, da je drugače, saj Slovenija ni reprezentanca, ki se bo redno uvrščala na velika tekmovanja, a temu ni bilo tako. Slovenija je igrala slabo,'' je zadnje obdobje v slovenski reprezentanci podrobno analiziral Verdenik, ki se na klopi selektorja Slovenije ne vidi več.

''Ne. Predvsem zato, ker me javnost ne sprejema. Moje ime je dokaj negativno zapisano v slovenskem nogometu. Upravičeno ali ne, to pa je že druga zgodba,'' je pogovor sklenil nekdanji selektor s 32 tekmami na klopi članske izbrane vrste.