Valter Birsa: Tudi sam sem bil presenečen, da sem pristal v Milanu

Ko je stopil iz dvigala hotela na Brdu pri Kranju, kjer so se zbrali nogometaši, ki se pripravljajo na torkovo prijateljsko tekmo proti Kanadi, smo sprva za trenutek zastali. V zadnjem času, odkar si je v Milanu priboril zvezdniški status, namreč ni govoril za slovenske medije. Ko je postalo jasno, da tokrat s komunikacijo ne bo težav, ga je v hipu obkrožila množica novinarjev. Diktafoni, kamere, tudi fotoaparati so kar mrgoleli okoli glave 27-letnega Primorca. ''Povsem iskreno povem, da v zadnjem času zaradi številnih obveznosti, ki sem jih imel v klubu, nisem imel skorajda nič časa. Tudi sina sem videl le dvakrat na teden, zato sem vsak prosti trenutek, ki sem ga imel, namenil družini. Verjemite mi, da bi rad ustregel tudi vam, a zdaj preprosto nisem mogel,'' je pojasnil medijski molk zadnjih tednov, zgladil zaplet, ki ga niti ni bilo, in se razgovoril o vsem, kar nas je zanimalo. Vprašanja so deževala z vseh strani.

Torej … Kaj se je v nogometnem življenju Valterja Birse spremenilo v zadnjih mesecih? Marsikaj, a pravzaprav nič. Še vedno treniram trdo, delam dobro in se trudim na vsaki tekmi, na vsakem treningu, kot sem se že prej. Toda zdaj se je vse skupaj obrnilo meni v prid. Včasih ti ne gre nič, včasih je ravno obratno in je videti, kot da si Ronaldo. Predvsem zaupanje, ki ga imam pri trenerju, je tisto, ki je odločilno. Prej, pri Genoi in Torinu, sem dobil priložnost, igral dobro, pa potem spet sedel na klop za nekaj tekem. Zdaj je drugače. Igram v nizu, s številnimi tekmami seveda pride tudi forma. Sem pa še vedno isti igralec z isto vnemo, kot sem jo imel, še preden sem prišel k Milanu.

Morda res, a vseeno ni povsem enako, če si profesionalec kluba, ki je bil vseskozi povprečen, kot če igraš v klubu, ki spada med najuspešnejše in najbolj priljubljene na svetu. To, kakšen sem zdaj in kakšen sem bil prej, naj ocenjujejo drugi. Jaz vem samo to, da sem dobro pripravljen in vesel, ker igram. Mi je pa povsem jasno in razumljivo, da sem zdaj, ko igram za tako sloviti klub, za medije veliko bolj zanimiv, kot sem bil prej.

Lahko rečemo, da živite svoje sanje? Ne vem, z vsem skupaj se niti ne obremenjujem. Gledam predvsem iz dneva v dan, saj se še kako dobro zavedam, da se vse skupaj spet lahko hitro obrne. Je pa to, kar se mi dogaja v zadnjem času, zagotovo potrdilo, da sem na pravi poti. Trudim se, da bom nadaljeval v podobnem slogu.

Pa pritiski, ki jih prinaša igranje v Milanu? Zame to niso pritiski. So le stvari, ki sovpadajo z nogometom. Tako slabe kot tudi dobre. O vsem skupaj niti ne razmišljam. Še posebej zdaj, ko se tekme vrstijo druga za drugo in niti nimam časa, da bi se ubadal z raznoraznimi zadevami. Z navijači imam dober odnos. Po mestu se še sploh nisem sprehajal, da bi začutil utrip, ki ga prinaša igranje v majici Milana. Bomo videli, tudi to bom še zagotovo preizkusil.

Zagotovo morate uživati, ko vidite svojo sliko na naslovnici priznanega športnega dnevnika Gazzetto dello Sport, kot tudi ob spremljanju posnetka legendarnega komentatorja Tiziana Crudelija, ki vzklika vaše ime? Dobro, to so stvari, ki jih prinaša igranje v tako slovitem klubu. Tudi s tem se ne obremenjujem preveč in zagotovo ne brskam, kje bom našel svojo podobo. Seveda sem vse skupaj videl, a predvsem zato, ker so mi posnetke in fotografije pokazali drugi.

Rezultati Milana ne sovpadajo z vašo formo. Šele na desetem mestu prvenstvene razpredelnice ste s soigralci. Vsekakor manj od pričakovanj? Seveda. Lahko bi bilo bolje. Meni gre v zadnjem času res dobro, Milanu malce slabše. To je nogomet. Tako kot so se meni v zadnjem času poklopile nekatere stvari, se ekipi niso. Vse skupaj se lahko hitro obrne. Tudi zato se lahko, če bom le malce zaspal, spet hitro zgodi, da ne bom igral. Zato moram še naprej trdo delati in se dokazovati vsak dan. Pustimo času čas in videli bomo, kaj bo sledilo.

Vse bolj se govori o odhodu trenerja Massimiliana Allegrija … To je vprašanje, na katero vam ne morem in tudi ne smem odgovoriti. O teh zadevah bodo odločali drugi, ne mi, igralci.

Prestop v vrste enega izmed najbolj slovitih evropskih klubov po dveh slabih sezonah, ki se vam je zgodil, je bil presenetljiv, mar ne? Res je. Bilo je presenečenje za vse skupaj. V preteklosti sem bil že večkrat presenečen, a negativno. Zdaj sem bil deležen pozitivnega presenečenja. Razpletlo se je tako, kot se je.

Kako se je sploh zgodil? O tem je v javnosti že veliko govoril Adriano Galliani.

Vam dejstvo, da ste v mlajših letih večkrat poudarili, da ste navijač velikega rivala Milana, mestnega tekmeca Interja, ni ponagajalo? Ne, o tem se italijanski novinarji niso pozanimali in jih to niti ne zanima. Za koga sem jaz navijal, ko sem bil otrok, konec koncev sploh ni pomembno.

Kako je dneve preživljati z zvezdniki Milana, med katerimi je nekaj takšnih, ki so bili ali pa so še v samem vrhu nogometnega sveta? Lepo, vsi so normalni fantje in točno vedo, zakaj so tukaj. To so fantje, ki niso igrali samo v Milanu, ampak tudi v nekaterih drugih največjih klubih na svetu. Nekateri so bili v preteklosti tudi uradno najboljši nogometaši na svetu. Od njih se lahko vsak dan nekaj naučim. Vzdušje je dobro, razumem se z vsemi.

Se družite tudi v prostem času? Niti ne. Vsi smo starejši, imamo svoje družine in gremo po klubskih obveznostih vsak po svoje, kar je normalno. Zasebno se ne družimo. Ko pa imamo večerje v klubu ali kaj podobnega, je vse v najlepšem redu. Dobro se razumemo in smo prava ekipa.

Je Mario Balotelli, odkar sta soigralca, že ušpičil kakšno neumnost? Ko kaj ušpiči, javnost tako ali tako izve verjetno celo prej kot jaz.

Pa Robinho? Zdi se, da ste se z njim kar ujeli. Odličen nogometaš, ki spada med najbolj tehnično podkovane na svetu. Jaz njega ne morem naučiti ničesar, samo gledam lahko, kaj dela z žogo. Ne le na treningih, tudi na tekmah je v vsakem trenutku sposoben presenetiti s kakšno mojstrovino.

Kaka? Zelo, zelo dober dečko …

Na zadnji tekmi prvič po daljšem času niste igrali. Že dolgo se mi ni zgodilo, da bi igral tako pogosto, kot sem zdaj, ko sem nanizal deset tekem. Moram biti pošten in priznati, da je bil to zame velik zalogaj. Tokrat se je trener odločil, da bom tekmo začel na klopi. Potem so se stvari odvijale nekoliko drugače, kot smo predvidevali, in nisem dobil priložnosti za igro. Nič zato.

Sprašujemo, ker so se pojavile informacije, da imate težave s kolenom. Nekaj težav imam, a ne gre za nič hujšega. To ni bil razlog za to, da tokrat nisem nastopil.

Z zdravjem je torej zdaj vse v redu? Je. Vse je tako, kot si lahko le želim. Ob zadnji reprezentančni akciji me ni bilo zraven, saj sem imel manjše težave, a zdaj sem tukaj in pripravljen, da pomagam.

Selektor se je z nekaterimi nosilci dogovoril, da jih tokrat oprosti obveznosti. Za vas to ni prišlo v poštev? Ne, ne potrebujem počitka. Dejstvo pa je, da so imeli nekateri reprezentanti težave s poškodbami, zato so sklenili dogovor s selektorjem in jih tokrat ni zraven, kar je nekaj povsem normalnega.

Na zadnji reprezentančni akciji, ko je Slovenija žal neuspešno lovila drugo mesto in dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2014, vas ni bilo zraven. Ste tekmi proti Norveški in Švici spremljali? Ni mi bilo lahko, res sem si želel, da bi bil zraven. Žal mi je poškodba preprečila, da bi pomagal. Obe tekmi sem spremljal prek televizijskih zaslonov in videl, da je Slovenija igrala zelo dobro. Žal je Švicarjem žoga šla v gol, nam pač ne. Če so se pred nekaj leti, ko smo se uvrstili na svetovno prvenstvo, nekatere malenkosti obrnile nam v prid, je bilo zdaj ravno obratno. Škoda, da se ni izšlo, a zdaj moramo gledati le v prihodnost.

Ta prinaša kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2016, v katerih bo sistem nekoliko drugačen, lažji. Se bo Slovenija uvrstila na veliko tekmovanje? Smo premajhna država – samo dva milijona nas je – da bi bili lahko prepričani o uspehu. V zadnjem času smo naredili napredek in zdaj moramo graditi na tem. Verjamem, da bomo uspešni, a se bomo morali za uspeh pošteno potruditi.

Novo obdobje se začenja zdaj, s prijateljsko tekmo proti Kanadi. Kaj pričakujete od torkovega obračuna v Celju? Zmago. Dobro bi bilo, da bi uspešno končali letošnje leto in zmagali, ob tem pa igrali všečno. Res je, da smo oslabljeni, a Kanado bomo morali premagati.