Trener slovite Borussie je slovenskemu najstniku dejal, naj ga ne bo strah

Ko je zapustil Domžale in se preselil v Nemčijo, so črnogledi kritiki opozarjali, da se ponavlja prenekatera že videna zgodba, ko je veličina evropskega kluba zaradi prevelikih pričakovanj pustila na cedilu slovenskega najstnika in mu pokvarila razvoj v najbolj občutljivem obdobju kariere. Jon Gorenc Stanković se lahko takšnim opazkam le nasmiha, saj je še vedno prepričan, da je storil pravilen korak. To dokazujejo tudi dejstva. V Nemčiji napreduje, tekmovalen ritem ohranja v drugi ekipi Borussie Dortmund, s katero tekmuje v dobro organizirani tretji nemški ligi, karizmatični trener Jürgen Klopp pa ga pogosto priključi tudi treningom najmočnejše zasedbe.

Ne nazadnje je mladi slovenski reprezentant že dvakrat sedel na klopi za rezervne igralce na srečanju nemške bundeslige, kar je lep podvig in dokaz, da rumeno-črni v prihodnosti resno računajo na posojenega nogometaša Domžal. "Ko sem prišel v klub, je do mene pristopil trener Klopp in mi dejal, naj me ne bo strah. Rekel je, da v klubu vedo, da sem dober in da sem nisem prišel zastonj. Sproščeno mi je zaželel veliko sreče," bo uvodno srečanje s trenerjem, za katerega se zanimajo mnogi evropski velikani, največjega spoštovanja pa je deležen na Otoku, ostalo v trajnem spominu 18-letnega Slovenca.

Na Kloppovih treningih je zelo zabavno

Pred prihodom v Porurje je imel o temperamentnem in zelo cenjenem strategu drugačno mnenje. "Po televiziji deluje povsem drugačen. Veliko vpije, je glasen, nervozen. Ko pa ga spoznaš v živo, ugotoviš, da je zelo prijetna oseba. Na treningih pod njegovim vodstvom je prisotno veliko zabave. Vedno je dobre in mirne volje, na tekmah pa je druga slika (smeh, op. p.). Pač, izžareva ogromno strast do Borussie. V Dortmundu je najbolj priljubljen posameznik, tudi igralci ne prejmejo toliko zahtev za avtogramov kot on," ga navdušujeta vloga in poslanstvo trenerja Borussie Dortmund, ki mu gre v tej sezoni odlično v Evropi, v domačem prvenstvu pa je padel v ogromno krizo, iz katere se mu še ne bo uspelo kmalu izvleči.

Slabi rezultati so iz grl navijačev zvabili le še dodatno podporo, kdaj pa kdaj se zaslišijo tudi kritični žvižgi, a le v želji, da prebudijo uspavane junake. "Navijači klubu še vedno stojijo ob strani. Bil sem že na nekaterih večjih evropskih štadionih, a tako glasnih in zvestih privržencev še nisem videl. Tudi zdaj, ko Borussii v bundesligi ne gre in ne zmaguje preveč pogosto, so navijači še vedno izvrstni, štadion pa vedno poln," je navdušen nad ozračjem, ki vlada na tekmah nemškega velikana iz Dortmunda.

Na mladinski derbi prišlo 1.500 glasnih navijačev

Privrženci Borussie so najbolj alergični na modro barvo, ki izžareva ljubezen do Schalkeja, sosedskega tekmeca, s katerim bijejo tradicionalno zahtevne boje na porurskih derbijih. O tem, kako sovražno oziroma strastno razmerje vlada med sosedoma, je imel veliko povedati tudi mladi Slovenec.

"Ko je Maribor remiziral v Gelsenkirchnu, sem se prihodnji dan naposlušal čestitk soigralcev. Ko so izvedeli, da Maribor prihaja iz moje Slovenije, so bili vsi do zadnjega navdušeni. Najbolj zaradi tega, ker je Schalke v nasprotju z napovedmi osvojil le točko," je dejal in se zamislil, kako ga bo od čestitk bolel hrbet, če bo Maribor v Ljudskem vrtu premagal in izločil Schalke, nato pa nadaljeval pogovor s prigodo z dvoboja s sovrstniki iz Gelsenkirchna.

"Ko sem bil kaznovan in nisem mogel igrati za drugo ekipo, sem tisti teden nastopil za mladince. Igrali smo ravno proti Schalkeju. To ni bila povsem navadna tekma. Prisoten je drugačen naboj, napetost je večja. Že to je bilo nenavadno, da se je na mladinski tekmi na tribunah zbralo 1.500 glasnih navijačev. To pove veliko," je dejal Gorenc Stanković, ki je pomagal soigralcem do sladke zmage nad osovraženimi rudarji.

Schalke je napredoval, najbolj nevaren je Kamerunec

Pojasnil je, da je razdalja med Dortmundom in Gelsenkirchnom tako majhna, da jo lahko z jeklenim vozičkom premagaš v 20 minutah, kar je podobno razdalji med Ljubljano in Kranjem. Tudi zaradi tega zelo dobro pozna ekipo, ki bo zvečer gostovala v Ljudskem vrtu in si skušala pet minut pred dvanajsto zagotoviti preboj med 16 najboljših v Evropi.

"Odkar je Schalke prevzel Roberto di Matteo, je ekipa napredovala. Dosega več zadetkov, boljše igra, upam pa, da tega proti Mariboru le ne bo pokazala. Zelo je nevaren predvsem Kamerunec Choupo-Moting. Velika prednost Maribora je Ljudski vrt, zvečer bo mogoče vse," je zaželel srečo vijolicam, ob tej priložnosti pa pozdravil še nekdanje soigralce iz Domžal in jim čestital ob trojnem naslovu, saj so jesenski prvaki postali tako člani kot tudi mladinci in kadeti kluba, nastanjenega ob Kamniški Bistrici.

Če bi ga o tem vprašali pred pol leta, bi se le nasmejal

Jon v Nemčiji ponavadi trenira z drugo ekipo Borussie, prejšnja dva tedna pa je bil aktiven s prvo. Poškodbe so zdesetkale izbor trenerja Kloppa, ki je potreboval dodatnega kandidata na mestu branilca. "Vzel je mene, bil sem zelo počaščen," nam je povedal Gorenc Stanković, ki svoj status opisuje z umirjenimi, nič kaj povzpetniškimi besedami.

V tretji ligi se je že vpisal med strelce in čuti, da je storil pravilno potezo. Upa, da bo še napredoval in da bo pred začetkom prihodnje sezone morda že udeleženec poletnih priprav prve ekipe, s tem pa bi se mu tudi pogosteje odpirala vrata možnosti nastopa v nemškem prvenstvu.

Ko se je dvakrat znašel na dvoboju nemškega prvenstva na klopi, je že mislil, da skoraj sanja. To se je pripetilo v Frankfurtu in Paderbornu, Borussia je obakrat ostala brez zmage. "To je bilo imenitno doživetje. Če bi me o tem vprašali pred pol leta, bi se le nasmejal, a se je res zgodilo. Zdaj je treba iti naprej in še bolj delati. Če bo vse v redu, hkrati pa bom deležen še pomoči sreče, lahko le še napredujem. Nočem pritiskati nase, ampak iti le korak za korakom," noče napovedati trenutka, kdaj bi lahko prvič zaigral za Kloppovo prvo ekipo v nemškem prvenstvu. Zadovoljen je že s tem, da lahko redno igra v tretji ligi in se razvija.

Ko se vrne v Nemčijo, ga stisne v srcu. A le do treninga.

Pri Borussii igra na mestu branilca v osrednji vrsti, pri Domžalah pa se je bolj sukal v zvezni vrsti. "Nikoli ne veš, kako se bo obrnilo. Ta položaj mi ustreza, sva se pa s trenerjem že pogovarjala o tem, da so v obrambi napake nedopustne. V zvezni vrsti lahko branilec še popravi tvojo napako, v obrambi pa ponavadi to pomeni zadetek ali pa vsaj veliko priložnost za tekmeca," se zaveda povečane odgovornosti.

V Nemčiji se pogosto sliši z deset let starejšim rojakom Rokom Elsnerjem, mlajšim bratom Luke, trenerja "njegovih" Domžal, ki prav tako nastopa v tretji nemški ligi (Energie Cottbus). Eden najobetavnejših slovenskih nogometašev živi v klubskem internatu, v nekaj mesecih pa se je privadil na življenje v domovini piva in klobas, čeprav še vedno potoži, da ima občasno težave zaradi domotožja.

Najhuje mu je, ko se iz Slovenije vrne v Nemčijo. Takrat ga stisne pri srcu, saj pogreša družino in prijatelje, a je nato že po prvem opravljenem treningu vse drugače. Postaja resničen profesionalec. To pa z 18 leti, ko odideš v tujino kot posojeni nogometaš Domžal, zagotovo ni mačji kašelj …